<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sodba in sklep I Cp 671/2018

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2019:I.CP.671.2018
Evidenčna številka:VSK00020530
Datum odločbe:27.02.2019
Senat, sodnik posameznik:Špela Prodan
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
Institut:upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja - plačilo stroškov upravljanja - začasni upravnik stavbe - podlaga za obračun stroškov upravljanja

Jedro

Tožnica je podlago za upravljanje stavbe in za obračun stroškov upravljanja imela v odločbi inšpektorja za okolje in prostor, s katero je bila določena za začasno upravnico te stavbe za obdobje šest mesecev in je bilo določeno, da vsi stroški za opravljeno storitev začasne zastopnice bremenijo etažne lastnike, in v zakonski določbi, po kateri so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja in drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače, razen stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe.S potekom šestih mesecev iz inšpekcijske odločbe je upravičenje tožnice za upravljanje stavbe prenehalo in je s tem odpadla tudi podlaga za obračun stroškov upravljanja v nadaljnjem obdobju. Ker v tem obdobju podlage za obračun stroškov ni imela niti v morebitni pogodbi o upravljanju, od toženke neupravičeno zahteva njihovo plačilo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in izpodbijana sodba razveljavi v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov upravljanja v skupnem znesku 113,49 EUR in na stroške sodnega postopka, in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sicer pa se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (glede stroškov upravljanja v skupnem znesku 111,78 EUR) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 137440/2016 z dne 13.1.2017 v prvi in tretji točki izreka v celoti razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper sodbo se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica). Sodišče je samo s seboj v nasprotju, ko na eni strani ugotavlja, da je bila tožnica z odločbo Inšpektorata Republike Slovenije z dne 19.12.2014 določena kot začasna upravnica stavbe na naslovu V. za obdobje šest mesecev od januarja 2015 do junija 2015, po drugi strani pa navaja, da v tem času ni bila upravičena zaračunavati toženi stranki (v nadaljevanju toženka) sorazmerni del stroškov upravljanja. Tak zaključek je materialno nepravilen. Pogodbe o upravljanju za obdobje od januarja do junija 2015 ni imela sklenjene prav iz razloga, ker je bila za upravnico določena z odločbo pristojnega inšpektorata in zato pogodba ni bila potrebna. Tožbeni zahtevek je tako vsaj za obdobje od januarja do junija 2015 utemeljen. Po poteku šestmesečnega obdobja je bilo nemogoče v enem dnevu prenehati z upravljanjem, saj etažni lastniki niso izbrali novega upravitelja in je sama še vedno prejemala račune dobaviteljev elektrike, vode in komunalnih storitev z dospelostjo daleč po 30.6.2015. Tudi po tem datumu je tako morala opraviti ustrezne obračune in stroške prenesti na etažne lastnike. Svojo dejavnost je utemeljeno, pošteno in v dobri veri ter brez zadržkov etažnih lastnikov opravljala do konca leta. Ker so etažni lastniki, razen tožene stranke (v nadaljevanju toženka), svoje obveznosti izpolnili, ni uveljavljala škode, ki ji jo je toženka povzročila s tem, da je zanjo financirala navedene stroške, iz enakega razloga pa tudi ni uveljavljala neupravičene obogatitve. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, s tem, ko ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, je bistveno kršilo določbe postopka, prav tako pa je nepravilno uporabilo materialno pravo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v postopku o katerem se sme odločba, s katero je končan spor, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo in je pritožbeno sodišče na to, glede na v prejšnji točki obrazložitve povzeto določbo, vezano, da je toženka ena izmed etažnih lastnic večstanovanjske stavbe na naslovu V.., da je bila tožnica z odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor št. 06172-270/2014 z dne 19.12.2014 določena za začasno upravnico te stavbe za dobo šest mesecev, da so etažni lastniki na zboru, ki ga je skladno z upravno odločbo sklicala tožnica, sicer glasovali o Pogodbi o opravljanju upravniških storitev št. 408-15-U, s katero je bila za upravnico določena tožnica, a je zanjo glasovalo le 33,7388% etažnih lastnikov glede na njihove solastninske deleže in da je tožnica s 1.1.2016 prenehala upravljati obravnavano stavbo.

7. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje zaključilo, da pogodba o upravljanju upravniških storitev ni bila veljavno sklenjena, saj zanjo ni glasovalo več kot 50% etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže, zaradi česar tožnica ni imela veljavnega pravnega temelja za obračun stroškov upravljanja za leto 2015 toženki.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je ta zaključek le delno pravilen. V prvi polovici leta 2015 je tožnica namreč podlago za upravljanje stavbe in za obračun stroškov upravljanja imela v predhodno navedeni inšpekcijski odločbi, s katero je bila na podlagi določbe 128. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) določena za začasno upravnico te stavbe za obdobje šest mesecev in je bilo določeno, da vsi stroški za opravljeno storitev začasne zastopnice bremenijo etažne lastnike, in v določbi prvega odstavka 30. člena SZ-1, po kateri so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja in drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače, razen stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe. S potekom šestih mesecev iz inšpekcijske odločbe pa je upravičenje tožnice za upravljanje stavbe prenehalo in je s tem odpadla tudi podlaga za obračun stroškov upravljanja v nadaljnjem obdobju (druga polovica leta 2015). Ker v tem obdobju podlage za obračun stroškov ni imela niti v morebitni pogodbi o upravljanju, od toženke neupravičeno zahteva njihovo plačilo, saj v tožbeni podlagi ne ponuja niti trditev, ki bi njen zahtevek utemeljevale na morebitni drugi podlagi (npr. neupravičena pridobitev ali poslovodstvo brez naročila).

9. Tako se izkaže, da je izpodbijana odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi v prvi in tretji točki izreka in o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna le v delu, kolikor se nanaša na plačilo stroškov upravljanja za drugo polovico (drugih šest mesecev) leta 2015. Za prvo polovico (prvih šest mesecev) leta 2015 pa je tožnica upravičena do stroškov upravljanja, saj jih je, kot že navedeno, na podlagi inšpekcijske odločbe in povzete zakonske določbe etažnim lastnikom lahko obračunala. Ker je odločilno dejansko stanje v zvezi s tem v izpodbijani sodbi zaradi nepravilnega materialnopravnega izhodišča sodišča prve stopnje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov upravljanja za obdobje prvih šest mesecev leta 2015 v skupnem znesku 113,49 EUR1 in na stroške sodnega postopka, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (drugi odstavek 458. člena ZPP).2 Sicer pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (glede stroškov upravljanja za obdobje drugih šest mesecev leta 2015 v skupnem znesku 111,78 EUR)3 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (2. alineja 365. člena v povezavi s 442. členom ZPP). V tem delu sodba namreč nima niti pomanjkljivosti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v povezavi s 366. in 442. členom ZPP).

10. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje izhajati iz predhodno obrazloženega materialnopravnega izhodišča, ugotoviti odločilno dejansko stanje in ponovno odločiti o tožbenem zahtevku v delu, ki se nanaša na stroške upravljanja za obdobje prvih šest mesecev leta 2015. Ponovno bo moralo odločiti tudi o stroških sodnega postopka, saj je ta odločitev odvisna od odločitve o glavni stvari.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena v povezavi s 442. členom ZPP.

-------------------------------
1 Gre za seštevek zneskov 18,63 EUR po računu z dne 20.8.2015, 18,63 EUR po računu z dne 18.9.2015,18,63 EUR po računu z dne 16.10.2015, 18,63 EUR po računu z dne 18.11.2015,18,63 EUR po računu z dne 16.12.2015 in 18,63 EUR po računu z dne 31.12.2015, na katere se v pripravljalni vlogi z dne 16.11.2017 sklicuje tožnica.
2 Pritožbeno sodišče v primeru nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti nima ne kasatoričnih ne reformatoričnih pooblastil. Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 380/2007 z dne 5.6.2008.
3 Gre za seštevek zneskov 18,63 EUR po računu z dne 17.2.2015, 18,63 EUR po računu z dne 18.3.2015,18,63 EUR po računu z dne 17.4.2015, 20,34 EUR po računu z dne 20.5.2015,18,63 EUR po računu z dne 16.6.2015 in 18,63 EUR po računu z dne 20.7.2015, na katere se v pripravljalni vlogi z dne 16.11.2017 sklicuje tožnica.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 30, 30/1, 128.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3NzU0