VSK Sklep II Cpg 242/2018

Jedro

V predmetni zadevi gre za postopek po uradni dolžnosti in sicer je zaznamba sklepa o izvršbi eno od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na delež družbenika. To pomeni, da se za postopek ne uporabljajo samo določbe ZSReg, temveč tudi določbe ZIZ. Po določbi 165. člena ZIZ sodišče vroči sklep o izvršbi družbi in ga zaznamuje v sodnem registru (torej pred pravnomočnostjo). Registrsko sodišče kot izvedbeno sodišče v postopku po uradni dolžnosti presojo na podlagi 34. člena ZSReg opravi v omejenem obsegu in se že zaradi načela prirejenosti postopkov ne sme spuščati v presojo vsebinske pravilnosti sklepa o izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici zavrnilo pritožbo proti sklepu, s katerim je bila na podlagi še nepravnomočnega sklepa o izvršbi pri poslovnem deležu M. I. d.o.o. zaznamovana izvršba in vpisana zastavna pravico v korist upnika B.S.G. für S. mbH s prepovedjo razpolaganja.

2. Zoper sklep se pritožuje subjekt vpisa. Vztraja, da bi moralo sodišče opraviti presojo, ali so izpolnjeni pogoji po 34. členu Zakona o sodnem registru (ZSReg) in to tudi v primeru, ko presoja dovoljenost vpisa zaznambe sklepa o izvršbi (pri tem se pritožnik sklicuje na odločbo VSL 537/2017). Do teh pritožbenih navedb se sodišče ni opredelilo, zato je podana bistvena kršitev postopka in tudi kršitev Ustave. Svoje presoje sodišče ne bi smelo omejiti samo na izrek sklepa o izvršbi, temveč bi moralo presojati, ali iz priloženih listin izhaja utemeljenost sklepa o izvršbi. Če pa je sodišče drugačnega mnenja, bi moralo to mnenje obrazložiti. Subjekt vpisa vztraja, da utemeljenost zahtevka ne izhaja iz listin, da sklep o izvršbi ni bil izdan po predpisanem postopku, ker listine ne ustrezajo predpisani vsebini in sodba avstrijskega sodišča ne izpolnjuje pogojev za izvršilni naslov. Sodišče je tudi kršilo postopke, ker predloga za vpis ni vročilo subjektu vpisa pred vpisom v sodni register, ker iz listin izhajajo neskladja bi moralo razpisati narok ali od udeležencev zahtevati pojasnila, postopek bi moralo prekiniti do pravnomočne rešitve o predhodnem vprašanju. Pritožnik sodišču očita še kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. V odgovoru na pritožbo je drugi udeleženec (dolžnik v izvršilnem postopku) pritrdil razlogom iz pritožbe in opozoril na posledice vpisa. Avstrijska zamudna sodba je nezakonita in na njeni podlagi ne bi smel biti izdan evropski izvršilni nalog in tudi ne sklep o izvršbi.

4. V odgovoru na pritožbo pa drugi udeleženec (upnik v izvršilnem postopku) poudarja, da subjekt vpisa nima pravnega interesa za pritožbo. Tudi če bi ji sodišče ugodilo, namreč subjekt zase ne bi izposloval nobene pravne koristi (tako je odločilo VSL v zadevi IV Cpg 57/2010). Subjekt vpisa namreč financira in zasleduje samo zasebne interese dolžnika. Sicer pa upnik pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe. Odgovarja tudi na posamezne očitke subjekta vpisa v zvezi z uporabo 34. člena ZSReg.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, gre v predmetni zadevi za postopek po uradni dolžnosti in sicer je zaznamba sklepa o izvršbi eno od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na delež družbenika. To pomeni, da se za postopek ne uporabljajo samo določbe ZSReg, temveč tudi določbe ZIZ. Po določbi 165. člena ZIZ sodišče vroči sklep o izvršbi družbi in ga zaznamuje v sodnem registru (torej pred pravnomočnostjo). Registrsko sodišče kot izvedbeno sodišče v postopku po uradni dolžnosti presojo na podlagi 34. člena ZSReg opravi v omejenem obsegu in se že zaradi načela prirejenosti postopkov ne sme spuščati v presojo vsebinske pravilnosti sklepa o izvršbi. Nič drugačna ni sodna praksa, na katero se pritožnik sklicuje. Listina, na podlagi katere je bil dovoljen vpis, je sklep o izvršbi in ne, kot to napačno meni pritožnik, evropski izvršilni nalog ali zamudna sodba avstrijskega sodišča. Izdan je bil v predpisanem postopku, z njim je bila odrejena zaznamba izvršbe in ustanovljena hipoteka na poslovnem deležu, zastavna pravica temelji a na določbah ZIZ (ki so v tem delu materialnopravne narave). Izpolnjeni so torej vsi pogoji po 34. členu ZSReg za dovolitev vpisa.

7. Očitana kršitev postopka ni podana, saj je sodišče prve stopnje odgovorilo na vsa odločila vprašanja v zadevi, iz obrazložitve jasno izhajajo tudi razlogi, zakaj preizkusa vsebinske pravilnosti sklepa o izvršbi registrsko sodišče v postopku po uradni dolžnosti ne sme opravljati. Ugovori, ki za registrski postopek niso relevantni, pa ne terjajo posebnega odgovora. Tudi večina pritožbenih navedb se nanaša na pravilnost odločitve v izvršilnem postopku, v kar pa se registrsko sodišče, kot pojasnjeno, ne sme spuščati in jih zato tudi pritožbeno sodišče ne more obravnavati. Če bo dolžnik v izvršilnem postopku uspel, bo po uradni dolžnosti izveden tudi izbris zaznambe izvršbe. Odveč je tudi strah pred prodajo poslovnega deleža, preden bo v izvršilnem postopku odločeno o ugovorih dolžnika glede izpolnjevanja pogojev za dovolitev izvršbe, saj se po določbi drugega odstavka 181. člena ZIZ v zvezi s 165. členom ZIZ prodaja lahko opravi šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.

8. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 39. člena ZSReg).

Datum zadnje spremembe:

22.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Ip 344/2020
• VSL sklep II Cp 2156/2011
• VSL sklep I Cp 4546/2009