VSK Sklep II Ip 286/2018

Jedro

Republika Slovenija na podlagi izrecne zakonske določbe prvega odstavka 142.a člena Zakona o dedovanju (ZD) v primeru, ko zapuščina brez dedičev na podlagi 9. člena ZD postane njena lastnina, ne odgovarja več za zapustnikove dolgove. Pravna podlaga za nadaljevanje izvršbe zoper Republiko Slovenijo tako ne obstaja več, zato slednja v izvršilni postopek ne more vstopiti kot novi dolžnik.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pozvalo Republiko Slovenijo, da prevzame predmetni izvršilni postopek na strani dolžnika (I. točka izreka) ter s tem nadaljevalo s sklepom VL 26537/2014 z dne 14. 10. 2015 prekinjeni izvršilni postopek (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj Republika Slovenija v primeru, ko je zapuščina na podlagi sklepa o dedovanju po zapustniku postala njena lastnina, na podlagi zakonske določbe 142.a člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) ne odgovarja več za zapustnikove dolgove. Zakonska določba je stopila v veljavo z dnem 22. 10. 2016 z novelo ZD-C, ki je za primer, ko zapustnik nima dedičev, predpisala tudi, da sodišče pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine na RS izvede postopek oklica upnikom, na podlagi katerega lahko upniki predlagajo stečaj zapuščine. Ta postopek je bil v zapuščinski zadevi po pokojnemu dolžniku izveden, upniki pa stečaja zapuščine niso predlagali. Posledično pa RS za dolgove zapustnika ne odgovarja. Glede na to bi moralo sodišče prve stopnje predmetni izvršilni postopek ustaviti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba pravilno opozarja, da se je z uveljavitvijo novele ZD-C (22. 10. 2016) položaj Republike Slovenije kot prevzemnice zapuščine bistveno spremenil. Republika Slovenija namreč na podlagi izrecne zakonske določbe prvega odstavka 142.a člena ZD v primeru, ko zapuščina brez dedičev na podlagi 9. člena ZD postane njena lastnina, ne odgovarja več za zapustnikove dolgove. Novela ZD-C je zaradi tega z novimi določbami 142.a in 142.b člena uvedla možnost, da upniki zapustnika, ki imajo interes za poplačilo iz zapustnikovega premoženja, predlagajo začetek stečaja zapuščine po pravilih Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. V okviru tega postopka, ki ga morajo predlagati v roku šestih mesecev po objavi oklica, se lahko njihove terjatve do zapustnika poplačajo hkrati in v enakih deležih (415. člen ZFPPIPP)¹. Če stečaja zapuščine ne predlagajo, zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije, le-ta pa za zapustnikove dolgove ne odgovarja. Upniki tako s svojo neaktivnostjo v okviru zapuščinskega postopka (v kolikor ne predlagajo stečaja zapuščine) izgubijo možnost poplačila svoje terjatve, ki jo imajo do zapustnika.

5. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi napačno postopalo s tem, ko je prekinjeni izvršilni postopek nadaljevalo zoper Republiko Slovenijo². Pravna podlaga za takšno nadaljevanje izvršbe namreč ne obstaja več³, zato Republika Slovenija v predmetni izvršilni postopek ne more vstopiti kot novi dolžnik.

6. Sodišče prve stopnje bo (kljub učinkom prekinitve postopka) moralo upoštevati, da je dolžnik v predmetnem izvršilnem postopku prenehal obstajati oziroma je izgubil status stranke v tem postopku (prvi odstavek 76. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ker ni podlage za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper novega dolžnika, obstaja pomanjkljivost v postopku, ki se je ne da odpraviti. Nastala je torej procesna situacija, ki onemogoča nadaljnji tek izvršilnega postopka, zaradi česar so podani pogoji za njegovo ustavitev (peti odstavek 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Ker je glede na navedeno pritožba utemeljena, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Če upnik predlaga stečaj zapuščine velja, da je bil zapustnik insolventen (drugi odstavek 417c. člena ZFPPIPP).
² Sodišče je na podlagi seznanitve z dejstvom, da je dolžnik umrl, dne 14. 10. 2015 izdalo sklep o prekinitvi izvršilnega postopka, po pridobitvi sklepa o dedovanju (priloga C1 spisa) pa je prekinjeni izvršilni postopek z izpodbijanim sklepom nadaljevalo zoper RS.
³ Pred uveljavitvijo novele ZD-C je RS odgovarjala za dolgove zapustnika v enakem obsegu, kot ostali dediči (142. člen ZD).

Datum zadnje spremembe:

07.01.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cp 1022/2018
• VSL sklep III Cp 3010/2010
• VSM sklep I Ip 443/2011