VSK Sodba I Cp 650/2015

Jedro

Razlog za prekinitev postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Pred tem se postopek ne more nadaljevati, saj se ne ve, katere terjatve bodo priznane in katere bodo prerekane. Predlog za nadaljevanje postopka, ki je podan pred tem, ne more biti utemeljen, ker še niso nastopili pogoji, da se sploh lahko nadaljuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na ugotovitev, da ima izločitveno pravico in lastninsko pravico na v tožbi navedenih nepremičninah ter tožnici naložilo, da povrne drugi toženki 6.048,15 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi. Zoper drugo toženko, ki je v stečaju, ga je zavrnilo na podlagi 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ker je ugotovilo, da tožnica, katere terjatev je bila prerekana, ni predlagala nadaljevanja pravdnega postopka, ki je tekel med njo in drugo toženko zaradi ugotovitve lastninske pravice, zato je štelo, da je njena terjatev prenehala. Trditve tožnice, da je že dan po uvedbi stečajnega postopka predlagala nadaljevanje postopka, je štelo za neutemeljene, ker je zavzelo stališče, da bi tožnica to morala storiti v roku enega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev. Tožbeni zahtevek zoper prvo toženko pa je zavrnilo zato, ker je zavrnilo zahtevek zoper drugo toženko in je ocenilo, da je postal zahtevek zoper prvo toženko nesmiseln.

2. Proti tej sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica po pooblaščencih. Najprej navaja, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo določbo 301. člena ZFPPIPP, namesto določbo 311. člena ZFPPIPP, kar pa tudi po njenem mnenju ni odločilno. Odločilno je, ali je tožnica pravočasno predlagala nadaljevanje prekinjenega postopka, o tem pa se prvostopenjsko sodišče po njenem mnenju ni opredelilo, kar je posledica napačnega tolmačenja pravnega temelja, s katerim je tožnica utemeljevala tožbeni zahtevek. Tožnica domneva, da je sodišče ugotovitev o prenehanju njene izločitvene pravice oprlo na preuranjenost predloga za nadaljevanje postopka. Izdaja sklepa o preizkusu izločitvene pravice oziroma terjatve predstavlja le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se lahko pravdni postopek nadaljuje. Utemeljenost zahtevka je pogojena s pravočasnim predlogom izločitvenega upnika za nadaljevanje postopka, ki ga mora vložiti najkasneje v 30-ih dneh od izdaje sklepa o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic. Zakon torej predvideva le skrajni rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka, ne določa pa, kdaj lahko izločitveni upnik najprej vloži predlog. Tožnica je predlagala nadaljevanje postopka pred izdajo sklepa o preizkusu izločitvene pravice. V sodni praksi ni zasledila stališča, ki bi urejalo obravnavani položaj, meni pa, da je v pomoč lahko sklep VSK II Ip 728/2007, ki govori o tem, da ob vložitvi upnikovega predloga za nadaljevanje postopka pogoji za uveljavljanje upnikove terjatve do družbenikov res še niso bili izpolnjeni, ker je tedaj prvotni dolžnik še obstajal, ker pa o predlogu ni bilo odločeno in so pogoji za nadaljevanje postopka zoper družbenike nastopili kasneje, razloga preuranjenosti predloga za nadaljevanje ni bilo mogoče uporabiti. Tudi v obravnavanem primeru je sodišče o predlogu za nadaljevanje postopka odločalo ob izpolnitvi pogojev za nadaljevanje postopka, zato ni dopustno, da bi izločitvena pravica tožnice zaradi preuranjenosti predloga prenehala. Meni, da je preuranjenost predloga neločljivo povezana z vprašanjem pravnega interesa. Predlog za nadaljevanje postopka bi bil lahko preuranjen le v primeru, ko stečajna upraviteljica ne bi prerekala izločitvene pravice. Ker je bila pravočasno prerekana, je za odločitev bistveno, da je tožnica pred 17.10.2014, ko je iztekel zakonski rok, predlagala nadaljevanje postopka. Sistem pravil o prekluziji v pravdnem postopku je namenjen spodbujanju strank, da s skrbnim in odgovornim ravnanjem v postopku prispevajo h koncentraciji in pospešitvi postopka, ne pa kaznovanju strank, ki svoje procesne pravice uveljavljajo prekmalu. V nadaljevanju tožnica očita prvostopenjskemu sodišču, da je napačno uporabilo pravila o intervencijski tožbi. Strinja se s stališčem, da sodba o glavni stvari ne sme biti v nasprotju s sodbo, izdano na podlagi tožbe tretje osebe. Ker je sodišče v obravnavanem primeru pravdo prekinilo, to pomeni, da bi ob utemeljenosti obravnavane tožbe moralo tožbeni zahtevek prve toženke zoper drugega toženca v tej pravdi zavrniti. Zmotno je stališče, da je zaradi prenehanja terjatve tožnice zoper zemljiškoknjižnega lastnika postal nesmiseln zahtevek zoper prvo toženko. Sklicuje se na sodbo VS RS II Ips 213/2010. Napada tudi zaključek, da postavljeni tožbeni zahtevek ni sklepčen, ker je prva toženka na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju: ZGJS) pridobila lastninsko pravico na infrastrukturnih objektih in napravah ter omrežjih, ne pa tudi na zemljiščih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeni očitki, ki merijo na neobrazloženost odločitve zoper drugo toženko niso utemeljeni, saj je iz sodbe jasno razvidno, zakaj je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek zoper njo. To je razumela tudi tožnica, ki poskuša prepričati pritožbeno sodišče, da njen predlog za nadaljevanje postopka, ki je bil dne 19.11.2013 prekinjen zaradi stečaja druge toženke, ni bil preuranjen. Tožnica je namreč predlagala nadaljevanje postopka že naslednji dan, 20.11.2013, prvostopenjsko sodišče pa je štelo, da bi tak predlog lahko vložila šele po objavi sklepa o preizkusu terjatev. Da je stečajna upraviteljica prerekala tožničino izločitveno pravico in da je bil sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic objavljen 17.9.2014, ni bilo sporno.

5. Iz ZFPPIPP izhaja, da mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka in če tega ne stori, preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika (tretji in sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 311. člena ZFPPIPP). Ključno vprašanje je, ali je tožnica s predčasnim predlogom zamudila enomesečni rok. Na podlagi navedenih zakonskih določb pritožbeno sodišče zaključuje enako kot prvostopenjsko, in sicer, da njen predlog ni bil ustrezen in je njena izločitvena pravica prenehala. Argumenti, ki jih je navedla tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje in s katerimi je utemeljevala ustreznost svojega predloga, tudi pritožbenega sodišča niso prepričali, prepričali ga niso niti argumenti pritožbe. Prvostopenjsko sodišče se je pravilno opredelilo do njenih trditev, da je že ob vložitvi predloga dne 20.11.2013 vedela, da bo njena terjatev prerekana. Takrat njena terjatev (izločitvena pravica) še ni bila prerekana. Takrat tudi ni mogla zanesljivo vedeti, da bo stečajna upraviteljica prerekala njeno terjatev oziroma pravico in ali bo njeni pravici nasprotoval kateri od drugih upnikov. Zakon določa, da preneha razlog za prekinitev postopka z objavo sklepa o preizkusu terjatev (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Pred tem se postopek ne more nadaljevati, saj se ne ve, katere terjatve bodo priznane in katere bodo prerekane. Predlog za nadaljevanje postopka, ki je podan pred tem, ne more biti utemeljen, ker še niso nastopili pogoji, da se sploh lahko nadaljuje. V sodni praksi je zaslediti stališče, da je ob določenih okoliščinah predlog za nadaljevanje postopka ustrezen tudi, če je podan pred objavo sklepa o preizkusu terjatev¹. Gre za primer, ko je tožnik predlagal nadaljevanje postopka po tem, ko je upravitelj v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev izjavil, da prereka njegovo terjatev, te terjatve pa ni prerekal noben drug upnik stečajnega dolžnika. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj v času vložitve predloga terjatev še ni bila prerekana.

6. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z odločitvijo, da je zaradi zavrnitve zahtevka zoper drugo toženko, zahtevek zoper prvo toženko neutemeljen. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo pravila o intervencijski tožbi (193. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP), zato pritožbeno sodišče ni sledilo očitkom pritožbe. Strinja se z argumentacijo sodbe, da je za utemeljenost tožbenega zahtevka bistvenega pomena razmerje proti zemljiškoknjižni lastnici. Primerjava z zadevo Vrhovnega sodišča II Ips 213/2010 ni na mestu, saj je bila tožba v omenjeni zadevi vložena zoper zemljiškoknjižnega lastnika in ni šlo za intervencijsko tožbo. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je postavljeni zahtevek glede na trditveno podlago tožbe, iz razlogov, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče v 15. točki obrazložitve, nesklepčen.

7. Ker niso podani v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).

-------------------------------
¹ Sklep VSL I Cpg 62/2015 z dne 11.2.2015

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cpg 275/2016
• VSM sklep I Cpg 157/2016
• VSM sklep Cpg 545/99