<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep I Cp 461/2018

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2018:I.CP.461.2018
Evidenčna številka:VSK00015393
Datum odločbe:18.09.2018
Senat, sodnik posameznik:Tatjana Markovič Sabotin (preds.), mag. Peter Baša (poroč.), Boženka Felicijan Hladnič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pravica do zasebne lastnine - pravna in socialna država

Jedro

Preveč restriktivno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelju zaradi nemožnosti dostopa do njegovega stanovanja ter neizvršitve sodne odločbe (izpraznitve stanovanja) nastaja kvečjemu nadomestljiva materialna škoda. V kontekstu presoje predpostavk za izdajo predlagane začasne odredbe ni pravilno ovrednotilo (ustrezno uravnotežene) pritožnikove pravice do zasebne lastnine ter še posebej okoliščine, da je bil (oziroma ali je bil) poseg nasprotne udeleženke izveden iz šikanoznih razlogov in usmerjen k temu, da sodno varstvo ne bi moglo doseči svojega namena. V tem primeru torej nasprotna udeleženka ni (ne bi) posegla zgolj v individualne pravice predlagatelja, temveč tudi v eno izmed temeljnih vrednot pravne države.

    Izrek

    I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

    II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

    Obrazložitev

    1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki je po vsebini identičen s podanim predlogom za določitev nujne poti. Ugotovilo je, da je predlagatelj sicer izkazal verjeten obstoj svoje terjatve, vendar pa z nemožnostjo uporabe spornega stanovanja in neuresničitvijo (neizvršitvijo) sodne odločbe ni izkazal nastanka težko nadomestljive oziroma nenadomestljive škode. Prav tako ni izkazal, da bi porušene stopnice ogrožale statiko stanovanjske stavbe oziroma da bi s (potencialnim) nadaljnjim rušenjem stopnic obstajala nevarnost za trdnost podesta.

    2. Zoper to odločitev se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu. V pritožbi zatrjuje, da nemožnost izvršitve pravnomočne sodne odločbe zagotovo predstavlja težko nadomestljivo škodo (ki je ni mogoče meriti v denarju), saj je s tem kršena njegova pravica do učinkovitega pravnega varstva in do sojenja v razumem roku, okrnjeno pa je tudi zaupanje v pravo in sodstvo. Zaradi nemožnosti uporabe stanovanja mu prav tako nastaja nenadomestljiva škoda, ki je ne more denarno ovrednotiti. Četudi bi šlo za materialno škodo, pa je tudi ta težko nadomestljiva, saj se iz premoženja I. J. ne bo mogel poplačati (slednji je z nasprotno udeleženko sklepal določene posle z namenom, da pritožnika izigrata in mu preprečita poplačilo). Sodišče prve stopnje je tudi povsem zmotno zaključilo, da dejstvo delnega zrušenja stopnic še ne pomeni, da nasprotna udeleženka nima namena nadaljnje rušitve teh stopnic, s čimer bi povzročila dodatno nestabilnost hiše ter povečevala nevarnost za življenje in zdravje.

    3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

    4. Pritožba je utemeljena.

    5. Iz podanega predloga in izpodbijanega sklepa gre razbrati, da je predlagatelj lastnik parcele št. 2643/5 k.o.1, na kateri stoji stanovanjska stavba z dvema stanovanjema. V pritličnem stanovanju živi predlagatelj, stanovanje v nadstropju pa je vrsto let protipravno zasedal I. J. (predlagateljev brat in očim nasprotne udeleženke). Po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru (P 266/2010) mora slednji izročiti to stanovanje predlagatelju (prosto oseb in stvari) in prenehati z vznemirjanjem njegove lastninske pravice na parceli št. 2643/5. Predlagatelj je zatrjeval, da je za dostop do tega stanovanja potrebno uporabiti del dvorišča in stopnic, ki se nahajajo na parceli št. 2643/6, ki je v lasti nasprotne udeleženke. Ta je z namenom, da bi izvršitelju preprečila dostop in izpraznitev stanovanja, ogradila to parcelo in zrušila del stopnic, ki vodijo v prvo nadstropje. Podani predlog za izdajo začasne odredbe je utemeljeval predvsem z navedbami, da mu z nemožnostjo uporabe stanovanja ter neizvršitvijo sodne odločbe nastaja težko nadomestljiva škoda. Dodal je še, da rušenje stopnic ogroža statično trdnost stavbe oziroma podesta ter otežuje ustanovitev nujne poti in da bi brez izdaje začasne odredbe utrpel hujše neugodne posledice, kot bi jih utrpela nasprotna udeleženka, če bi se začasna odredba tekom postopka izkazala za neutemeljeno.

    6. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno pojasnilo, da je mogoče predlagano regulacijsko začasno odredbo izdati le izjemoma, z ustrezno strogim tolmačenjem težko nadomestljive škode in grozečega nasilja. Vendar je po oceni pritožbenega sodišča (glede na vse okoliščine konkretnega primera) zavzelo preveč restriktivno stališče, da predlagatelju zaradi nemožnosti dostopa do njegovega stanovanja ter neizvršitve sodne odločbe (izpraznitve stanovanja) nastaja kvečjemu nadomestljiva materialna škoda. V kontekstu presoje predpostavk za izdajo predlagane začasne odredbe ni pravilno ovrednotilo (ustrezno uravnotežene) pritožnikove pravice do zasebne lastnine ter še posebej okoliščine, da je bil (oziroma ali je bil) poseg nasprotne udeleženke izveden iz šikanoznih razlogov in usmerjen k temu, da sodno varstvo ne bi moglo doseči svojega namena. V tem primeru torej nasprotna udeleženka ni (ne bi) posegla zgolj v individualne pravice predlagatelja, temveč tudi v eno izmed temeljnih vrednot pravne države. Ob vsem navedenem torej pritožnik upravičeno opozarja, da mu nastaja težko nadomestljiva škoda, ki jo je potrebno odvrniti z začasno ureditvijo spornega razmerja. Glede na njegovo starost (82 let) pa nenazadnje obstoji tudi realna možnost, da bo s potekom časa (do zaključka rednega sodnega postopka za določitev nujne poti) ostalo sodno varstvo zanj brez dejanskega pomena.

    7. Pritožbeno sodišče ne more kot prvo odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe, saj bi sicer strankama odvzelo pravico do pravnega sredstva. Zaradi tega omenjenih pomanjkljivosti ni moglo samo odpraviti ter postopka ustrezno dopolniti, temveč je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. in 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), da v skladu z gornjimi stališči o podanem predlogu ponovno odloči.

    8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člen ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ.

    -------------------------------
    1 Ker se vse parcele nahajajo na območju katastrske občine S., je v nadaljevanju ta oznaka izpuščena.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/1, 272/2

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    17.10.2018

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyMzU1