VSK Sklep I Cp 179/2018

Jedro

Tekom postopka je prvi predlagatelj parcelo prodal zdaj drugemu predlagatelju. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zapisalo, da je le drugi predlagatelj materialnopravni upravičenec za ureditev razmerja na podlagi 47. člena SPZ.

Presoja višine odškodnine iz tretjega odstavka 47. člena SPZ.

Izrek

I. Pritožbi drugega predlagatelja se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se v točki II izreka znesek 26.670,00 EUR nadomesti z zneskom 750,00 EUR;

sicer se pritožba drugega in v celoti prvega predlagatelja zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se medsebojno razmerje med drugim predlagateljem in nasprotnim udeležencem G. d.o.o. zaradi segajoče gradnje z delom stanovanjske stavbe št. 6941, čez mejo parcele št. 1002/43 k.o. s parcelo štev. 1002/32 k.o., last nasprotnega udeleženca, na celotno površino parcele št. 1002/32 k.o. - 3 m², uredi na način, da zemljišče na parceli št. 1002/32 k.o. v površini 3 m² v celoti pripada v last in posest lastniku segajoče gradnje E. Č.. E. Č. pridobi lastninsko pravico na parceli 1002/32 k.o., s površino 3 m² s pravnomočnostjo te odločbe (točka I izreka) ter mora nasprotnemu udeležencu plačati 26.670,00 EUR odškodnine v 15-ih dneh od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka). Zavrnilo je predlog drugega predlagatelja, da se parceli št. 1002/30 in št. 1002/31 k.o. 2631, v celoti v lasti nasprotnega udeleženca, združita s predlagateljevo parcelo št. 1002/43 k.o. (točka III izreka). Skica geodetskega izvedenca je priloga sklepa (točka IV izreka). Odločilo je še o stroških postopka (točki V in VI izreka).

2. Zoper sklep sta pritožbo vložila predlagatelja zoper odločitev sodišča prve stopnje pod točkami II, III, V in VI. Uveljavljata vse pritožbene razloge ter predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Menita, da je sklep v izpodbijanem delu nepravilen in nezakonit. Sodišče prve stopnje je odločilo na podlagi 47. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ). Glede parc. št. 1002/32 k.o. v izmeri 3 m² - zemljišče pod stavbo, je vzpostavilo lastninsko pravico v korist drugega predlagatelja. Pritožnika menita, da je bilo gledanje sodišča preozko, če se upošteva povezanost stavbe s pripadajočim zemljiščem, kar vse predstavlja gradbeno parcelo, kot izhaja iz gradbenega dovoljenja. Predlogu bi bilo treba ugoditi tako, da pridobi lastninsko pravico tudi na preostalih dveh parcelah. Predlagatelj je sicer predlagal združitev teh dveh parcel s parc. št. 1002/43 k.o., a na predloge sodišče v nepravdnem postopku ni vezano. Odločitev sodišča je materialno pravno zmotna in tudi v nasprotju z izrekom oziroma so razlogi nejasni in med seboj nasprotni, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Zatem pojasnjujeta, kaj je gradbena parcela, ter zaključita, da gre za sporni trikotnik, ki ga tvorijo parcele. št. 1002/30, 1002/31 in 1002/32, vse k.o. v skupni izmeri 72 m², ki je pravno formalno del gradbene parcele v skupnem obsegu 859 m² ter je sodišče na pravnomočno upravno odločbo vezano. Gradbeno dovoljenje UE Piran št. 351-192/2007-20 z dne 30.8.2008 je postalo pravnomočno 26.2.2008. Predlagatelj je nepremičnino kupil na dražbi, šlo je za gradnjo, gradbena parcela je segala prek meja. Stavba brez pripadajočega zemljišča ne more funkcionirati. Zato se tudi določi gradbena parcela.

3. V nadaljevanju pritožnika izpodbijata odločitev o višini odškodnine. Ta ni primerna. Bila naj bi rezultat tržne vrednosti 250,00 EUR na kvadratni meter zemljišča. Izvedenec je povedal o različnih cenah na obali, od 100,00 EUR do 350,00 EUR. Tudi ni izvedenec zadovoljivo pojasnil, zakaj je dohodkovna metoda najbolj primerna. Sodišče je ignoriralo sklep Vrhovnega sodišča II Ips 112/2014, ki je bil predložen v spis, ko je nazorno odločeno o odškodnini za odvzem nepremičnine zaradi gradnje čez mejo. Niso upoštevane vse okoliščine primera upoštevaje 47. člen SPZ, ki jih našteva le primeroma, primerna odškodnina pa je pravni standard, ki ga sodišče zapolni ob upoštevanju vseh okoliščin primera, kar ni storjeno. Okrožno sodišče v Celju je izdalo sodbo in zavrnilo vse zahtevke nasprotne udeleženke, v smeri "spraviti iz sveta" 4. točko izjave z dne 22.4.2010. Predlagatelja sta sodbo prejela šele 17.8.2017, zato jo prilagata pritožbi. Iz njene obrazložitve izhajajo dejstva, pomembna za odločitev o primernosti odškodnine. Prvostopenjsko sodišče v tej zadevi presoje podane izjave v kontekstu vseh dejstev ni naredilo. Zapisalo je le, da izjava nima posebne teže, kar ne drži, saj je prav zaradi nje nasprotni udeleženec vložil tožbo. Tudi prodajna pogodba z dne 5.3.2009 v kontekstu gradbene pogodbe in omenjene izjave pojasnjuje celotno dogajanje. Ravnanje nasprotnega udeleženca bi bilo treba sankcionirati, ne pa nagraditi. Odškodnina mu ne pripada. Na parcelah št. 1002/30, 1002/31 in 1002/32, k.o., nasprotni udeleženec ni pridobil posesti, vse druge parcele je prodal, teh treh pa ne zaradi tega, ker so praktično "neprodaljive", ker predstavljajo gradbeno parcelo stavbe na naslovu L., P.. Nasprotni udeleženec je sam gradil objekte, uredil okolico in poznal dokumentacijo. Pritožnika sta priglasila stroške pritožbe.

4. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril. Meni, da je neutemeljena. Določbo 43. člena SPZ je treba razlagati ozko in jo uporabljati kot izjemo. Pravilna je tudi odločitev glede odškodnine. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. V tem nepravdnem postopku je sodišče odločalo o predlogu prvega predlagatelja oziroma njegovega pravnega prednika, to je družbe F. d.o.o., ki je bil v času vložitve predloga zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, to je parcele št. 1002/43 k.o.. Gre za pozidano zemljišče, na katerem stoji objekt 6941, katerega del sega na zemljišče v izmeri 3 m², to je na parcelo št. 1002/32 k.o.. Predlagal je, da se določi nova meja nepremičnin, tako da se združi nepremičnine s parc. št. 1002/32, 1002/31 in 1002/30 z nepremičnino št. 1002/43, vse k.o.. Tekom postopka je pravni naslednik predlagatelja F. d.o.o., sedaj prvi predlagatelj, odtujil parcelo. št. 1002/43 k.o., dne 30.5.2016 jo je prodal sedaj drugemu predlagatelju. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zapisalo, da je le drugi predlagatelj materialnopravni upravičenec za ureditev razmerja na podlagi 47. člena SPZ z nasprotnim udeležencem. Predloga prvotnega predlagatelja oziroma njegovega naslednika, sedaj prvega predlagatelja, pa ni zavrglo, zapisalo je, da za to ni podlage ob smiselni uporabi 190. člena ZPP, ki se v tem postopku, ob uporabi 37. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), smiselno uporablja.

7. Po določbi prvega odstavka 47. člena SPZ lahko v primeru, če nekdo zgradi zgradbo, katere del sega na, nad ali pod tujo nepremičnino, graditelj oziroma lastnik nepremičnine predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. Glede na to, da je sedaj lastnik nepremičnine s parc. št. 1002/43 k.o. drugi predlagatelj, je on materialno pravni upravičenec, kot je pravilno poudarilo že prvostopenjsko sodišče, da zahteva odločitev o ureditvi medsebojnega razmerja med njim ter mejašem, nenazadnje so materialnopravni udeleženci v primeru, ko se urejajo meje (v tem primeru je sodišče določilo novo mejo po tretjem odstavku 47. člena SPZ), lastniki nepremičnin, ki mejijo. Po določbah drugega do četrtega odstavka 47. člena SPZ sodišče lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje. Če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine, lahko sodišče določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Pri odločitvi iz prejšnjega odstavka sodišče upošteva vse okoliščine, zlasti pa upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, potem ko je izvedel za gradnjo. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil nasprotni udeleženec tisti, ki je v letu 2010 izvedel parcelacijo prvotne parcele št. 1002/12, ki jo je kupil v letu 2009, in so nastale sedanje parcele s parcelnimi številkami od 1002/21 do 1002/32. Pravni prednik prvega predlagatelja pa je parcelo 1002/13 (in 1002/14) kupil na dražbi leta 2013, tedaj je bila stavba št. 6941 že zgrajena, v takih obsegih kot danes, lastnik zemljišča s stavbo je bil nasprotni udeleženec, ki glede predmeta prodaje na dražbi ni podal pripomb. Prvostopenjsko sodišče je po tem, ko je ocenilo dokaze in sprejelo tudi mnenje izvedenca kot strokovno in prepričljivo, zaključilo, da so posledice odstranitve gradnje nesorazmerne s škodo, ki je lastniku nastala zaradi gradnje čez mejo, saj bi rušenje trikotnika objekta, ki sega v treh kvadratnih metrih čez mejo, pomenilo rušenje nosilnih zidov in izgubo podpore objekta ter odločilo, da se določi nova meja, lastniku zemljišča pa gre odškodnina. To je določilo v višini tržnega dela stavbnega dela parcele. Investitor je bila družba M. d.o.o. (gradbeno dovoljenje je bilo izdano 30.1.2008), ki je bil lastnik zgrajenega objekta, ki ga je na dražbi kupil pravni prednik prvega predlagatelja, sedaj stavbo uživa lastnik, drugi predlagatelj in mora biti odškodnina po oceni sodišča prve stopnje ustrezna koristi, ki jo ima sedaj lastnik stavbe oz. spornega dela stavbe. Tudi če je pritrditi razlogovanju sodišča prve stopnje, da pogodbene zaveze ustvarjajo učinke oz. obveze le med strankama pogodbe (prodajna pogodba z dne 5.3.2009, s katero je nasprotni udeleženec pridobil sosednje nepremičnine) in da je pisna izjava nasprotnega udeleženca le enostranska izjava, ki direktnih zavez zoper predlagatelja ne ustvarja, pa je po presoji pritožbenega sodišča pomembna njuna vsebina, ki izkazuje vedenje nasprotnega udeleženca ob nakupu nepremičnin, da na delu stoji tuj objekt, nenazadnje je bil nasprotni udeleženec tisti, ki je temu ustrezno, v okviru spornega trikotnika, tudi izvedel parcelacijo. Ker je le ta kupil nepremičnine vedoč, da vanje sega tuj objekt, ki ga ni zgradil sam in očitno tudi ne zanj (oz. njegov del, ki sega na njegovo nepremičnino) plačal, je stališče sodišča prve stopnje, da mora biti odškodnina ustrezna koristi, ki jo ima sedaj lastnik stavbe oz. spornega dela stavbe, ob presoji okoliščin konkretnega primera zmotno, pošteni kupec na javni dražbi, ki dela parcele ni kupil, pač pa le stavbo, ki delno sega v sosednjo parcelo, je dolžan plačati odškodnino za zemljišče, torej 750,00 EUR. Gre za oceno tržne vrednosti zemljišča, ki jo je argumentirano podal izvedenec in jo je sodišče sprejelo, ter je na naroku res povedal, da so na obali cene med 100,00 in 350,00 EUR, a pojasnil tudi, da je pri konkretni oceni upošteval izredno dobro lokacijo, zato pritožba s posplošeno grajo ni uspešna.

8. Institut gradnje čez mejo predstavlja odmik od pravila superficies solo cedit iz 8. člena SPZ in primer prepovedane imisije. Zato je v takem primeru osnovno pravilo, da lastnik sosednje nepremičnine zahteva odstranitev. Le v izjemnih primerih, če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine, lahko sodišče določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo. To je sodišče prve stopnje v tem postopku storilo, določilo novo mejo upoštevaje obseg posega čez mejo v sosednjo nepremičnino, in je načeloma le to okvir tega nepravdnega postopka, ne pa določanje pripadajočega zemljišča, upoštevaje določitev gradbene parcele, za kar se zavzema pritožba, ki ob tem tudi konkretno ne navede kakih konkretnih okoliščin, kot npr. vhod ali dostopna pot v tem delu, ki bi narekovale drugačno določitev meje, pač pa neutemeljeno izpostavi le, da sega gradbena parcela nepremičnine drugega predlagatelja prek meje njegove nepremičnine in se razteza prek okvirov gradnje še na dve celotni sosednji (tuji) nepremičnini.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi drugega predlagatelja delno ugodilo in sklep prve stopnje delno spremenilo tako, da se v točki II izreka znesek 26.670,00 EUR nadomesti z zneskom 750,00 EUR, sicer pa pritožbo drugega in v celoti prvega predlagatelja zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (pritožbe prvega predlagatelja ni zavrglo, saj mu je sodišče prve stopnje kljub opisanemu procesnemu položaju vedno dodelilo status formalnega predlagatelja) (2.in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Datum zadnje spremembe:

30.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 523/2018
• VSRS Sklep II DoR 285/2018
• VSRS Sklep II Ips 270/2018