VSK Sodba I Cp 78/2018

Jedro

ZPrCP v 2. točki prvega odstavka 56. člena nalaga vozniku, ki se vključuje v cestni promet ali prednostno cesto, da pusti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka tudi, če se vključuje z nekategorizirane ceste v prometno javni cesti. Enako velja za primer, ko se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora, pločnika ali druge površine, ki ni cesta. Ta določba se uporablja za primere, ko se voznik vključuje v promet na cesti iz neke prometne površine, ki ni cesta. V konkretnem primeru pa gre v naravi za stičišče oz. križišče (le formalno kategorizirane z nekategorizirano cesto) enakovrednih cest, kjer se odvija promet brez omejitev ali prepovedi, zato je treba uporabiti „desno pravilo“.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 140,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da tožeči stranki plača 972,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.2.2016 dalje do plačila, v 15 dneh ter ji povrne 1.286,36 EUR stroškov postopka, v 15 dneh, v primeru zamude z obrestmi.

2. Zoper sodbo je tožena stranka vložila pritožbo. Navaja, da uveljavlja oba dovoljena pritožbena razloga (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP ter 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP in 341. člen ZPP). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo tako spremeni, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne in na novo odloči o pravdnih stroških, podrejeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe. Dejstvo je, da je tožeča stranka pripeljala po nekategorizirani cesti, kar je potrdil sodni izvedenec. Šlo je za stičišče oz. križišče kategorizirane in nekategorizirane ceste oz. površino. Sodišče zato ni imelo zakonske podlage, da uporabi pravilo o križišču enakovrednih cest in posledično določila o desnem pravilu. Zmotno je uporabljen Zakon o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) kot materialno pravo. Zgolj odvijanje prometa na nekategoriziranih cesti se ne more kategorizirati v kategorizirano cesto. Sodišče bi moralo uporabiti 2. točko prvega odstavka 56. člena ZPrCP, ki je tožeči stranki nalagala, da mora pri vključevanju na nekategorizirano cesto v prometu na javni cesti, po kateri je vozila zavarovanka tožene stranke, pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje oz. vsa vozila, katerim pri prečkanju prometnega pasu seka njihovo smer vožnje, torej pustiti mimo oz. dati prednost vozilu zavarovanke tožene stranke, D. L.. V naravi je šlo le za kos asfalta med dvema javnima cestama, ki se sicer uporablja za promet a je že na pogled povprečnega opazovalca neurejen. Je podrednega videza javni cesti. Tožnica je s tem, da je najprej ustavila pred vključevanjem, implicitno pokazala lastno vedenje oz. razumevanje svoje neprednosti. Obe udeleženki sta življenjsko logično razumeli tako situacijo v času dogodka. Tudi sodni izvedenec je zaslišan jasno izpovedal, da priključek, po katerem je pripeljala tožeča stranka napram lokalni cesti zgleda kot nevozna površina. Poleg tega je napačen tudi zaključek, da tožnica ni prispevala k nastanku nezgode in se je tudi sodna praksa že večkrat izrekla, da ugovor izključne odgovornosti vsebuje ipso se (tudi) ugovor soodgovornosti, tožnica pa se pri vključevanju ni prepričala ali to lahko varno stori. Pogledala je namreč v levo in desno in počakala le, da vozilo z desne spelje, ni pa se še enkrat prepričala s pogledom v levo ali lahko spelje, kar je izpovedal tudi sodni izvedenec (to se pričakuje od vsakega povprečno skrbnega voznika). Vozilo zavarovanke je tudi vozilo s primerno hitrostjo in bi ga morala videti, saj sta imeli obe udeleženki dobro preglednost. Sodišče se tudi ni opredelilo do ugovora tožene stranke, da tožeča stranka ni predložila dokazila o plačilu računa. Neutemeljeno je sledilo zgolj predložitvi računa kot takega.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno. V konkretnem primeru uporaba predpisov, ki predvidevajo cestni promet po nekategorizirani cesti, ne pride v poštev. Gre za cestni priključek med državno in lokalno cesto. Na njej se odvija cestni promet. Tudi ni kakih označb z opozorili o nekategorizirani cesti. Zakon v 9. členu (ZVCP-1) nalaga, da se križišče kategorizirane in nekategorizirane ceste označi s prometno signalizacijo. Tudi sicer je izvedenec pojasnil, kako se v konkretni situaciji odvija promet. Tudi ni podana soodgovornost tožnice. Tožena stranka je tudi prekludirana pri izpostavljanju vprašanj deljene odgovornosti. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretni zadevi gre za spor majhne vrednosti. Sodbo sodišča prve stopnje je zato dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožnica meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, čemur pritožbeno sodišče ne pritrjuje. ZPrCP res v 2. točki prvega odstavka 56. člena nalaga vozniku, ki se vključuje v cestni promet ali prednostno cesto, da pusti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka tudi, če se vključuje z nekategorizirane ceste v prometno javni cesti. Enako velja za primer, ko se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora, pločnika ali druge površine, ki ni cesta. Vendar pa je treba to določbo razlagati tako, da se uporablja za primere, ko se voznik vključuje v promet na cesti, torej iz neke prometne površine, ki ni cesta. V konkretnem primeru pa je ugotovljeno stanje v naravi, tudi s pomočjo strokovnjaka, izvedenca prometne stroke, in sicer gre za stičišče oz. križišče (formalno kategorizirane z nekategorizirano cesto) enakovrednih cest, kjer se odvija promet brez omejitev ali prepovedi. V naravi je stanje tako, da je to videti kot križišče enakovrednih cest. Pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na določene izseke izpovedbe izvedenca, saj s tem izpodbija dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, kar predstavlja v tej zadevi nedovoljen pritožbeni razlog. Prav tako je neuspešno pritožbeno uveljavljanje deljene odgovornosti, saj razloge, s katerimi se zavzema za tak materialnopravni zaključek, izhaja iz predhodnega zaključka, da je imela prednost zavarovanka tožene stranke, in da je tožnica povzročila nezgodo, ker zavarovanke tožene stranke zaradi ne dovolj skrbne vožnje ni opazila.

6. Višina zahtevka ni bila sporna, kar je toženka izrecno navedla v odgovoru na tožbo. Ugovarjala je le začetku teka zamudnih obresti z razlogi da je začetek teka zamudnih obresti odvisen od dne, ko je tožnica plačala račun, kar je pravno zmotno, ter je sodišče prve stopnje o tem vprašanju zavzelo materialno pravno pravilno stališče (točka 8).

7. Tako se izkaže, da razlogi pritožbe niso podani ter je zato pritožbeno sodišče, ki tudi bistvenih kršitev določb postopka ni zasledilo, pritožba pa jih tudi ne konkretizira, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo, saj je materialno pravo glede na ugotovljena dejstva pravilno uporabljeno.

8. Tožena stranka s pritožbo ni uspela ter je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki so odmerjeni skladno z odvetniško tarifo v okviru priglašenega stroškovnika na 140,00 EUR (nagrada za sestavo odgovora na pritožbo ter 22 % DDV). Priglašeni stroški končnega poročila stranki odvetniku ne gredo, saj ne gre za kako posebno opravilo, pač pa je to opravilo že zajeto v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo (165. in 154. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

14.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 1370/2018
• VSL Sodba II Cp 1648/2020
• VSL sodba I Cp 2404/2016