VSK Sodba I Cpg 74/2018

Jedro

Pri oceni izgubljenega dobička se po določbi tretjega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ) upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Z vidika trditvenega bremena to pomeni, da mora stranka, ki izgubljeni dobiček uveljavlja, postaviti trditve o tem, kaj je normalen tek stvari (običajno glede na dosedanje poslovanje), oziroma, zaradi katerih posebnih okoliščin bi lahko utemeljeno pričakovala vtoževani izgubljeni dobiček. Okoliščin, na podlagi katerih je tožeča stranka izračunala obseg izgubljenega dobička, tudi na poziv tožene stranke ni pojasnila, izvedba dokazov pa ne more nadomestiti pomanjkljivih navedb, posebej še, ker gre za dejstva, ki so v celoti v spoznavni sferi tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 499,78 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 28.575 EUR odškodnine za izgubljeni dobiček, ker tožeča stranka kljub opozorilom ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede nastanka in višine izgubljenega dobička.

2. Zoper sodbo se tožeča stranka pritožuje. Meni, da je sodišče kršilo vse, kar se kršiti da. Če bi upoštevalo določbe 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ter določbe 243., 251. in 257. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ne bi odločilo tako zgrešeno. Pripomba tožene stranke, da tožeča stranka ni navedla, kako je izračunala izgubljeni dobiček, je neresna, in ji sodišče ne bi smelo slediti. Če bi posel potekal tako, kot je bilo določeno s pogodbo, bi imela tožeča stranka natančno toliko dobička, kot ga je zahtevala. Način izračuna je pojasnila: število nenabavljenih kg kave pomnoženo s 5 EUR. Istočasno je predlagala, da naj v primeru spornosti dobiček izračuna še izvedenec. Vsebina odločitev, na katere se sklicuje sodišče, ni primerljiva s predmetno zadevo.

3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka pritrdila razlogom sodišča in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pravdnem postopku so stranke tiste, ki morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke. Pri oceni izgubljenega dobička se po določbi tretjega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ) upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Z vidika trditvenega bremena to pomeni, da mora stranka, ki izgubljeni dobiček uveljavlja, postaviti trditve o tem, kaj je normalen tek stvari (običajno glede na dosedanje poslovanje), oziroma, zaradi katerih posebnih okoliščin bi lahko utemeljeno pričakovala vtoževani izgubljeni dobiček. Tožeča stranka je glede višine tožbenega zahtevka postavila zgolj trditev, da ta znaša 5 EUR na kilogram kave in da je ta znesek korektno izračunala sama. Take trditve so tudi po mnenju pritožbenega sodišča preveč pomanjkljive, da bi bilo o njih mogoče izvajati dokaze in ugotoviti, kakšen dobiček bi tožeča stranka utemeljeno pričakovala, če bi tožena ne kršila pogodbe. Okoliščin, na podlagi katerih je tožeča stranka izračunala obseg izgubljenega dobička, tudi na poziv tožene stranke ni pojasnila, izvedba dokazov pa ne more nadomestiti pomanjkljivih navedb, posebej še, ker gre za dejstva, ki so v celoti v spoznavni sferi tožeče stranke. Navsezadnje pa gornje zaključke o pomanjkljivih navedbah potrjuje že dejstvo, da tožeča stranka v dokaznem predlogu za imenovanje izvedenca ni navedla, na podlagi katerih podatkov bi izvedenec izgubljeni dobiček sploh lahko uveljavljal. Izvedencu zato sodišče niti ne bi moglo postaviti naloge. Pritožbene trditve, ki se nanašajo na vprašanje dokazovanja in na določbe ZPP o dokazovanju, so zato za ta postopek nerelevantne (zaradi pomanjkljivih trditev do dokazovanja niti ni prišlo).

6. Odločilno dejansko stanje v zadevi je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, na ugotovljeno dejansko stanje je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo (če ni podana ena od postavk odškodninske odgovornosti, zahtevku ni mogoče ugoditi), pri tem pa sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti očitanih kršitev postopka, niti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Na podlagi povedanega je zato pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

7. Tožeča stranka v pritožbenem postopku ni uspela, zato mora nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 499,78 EUR (nagrada za sestavo odgovora na pritožbo, za materialne stroške in DDV na odvetniške storitve).

Datum zadnje spremembe:

19.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSK Sodba I Cpg 28/2018
• VSL sodba I Cpg 1762/2013
• VSL sodba I Cpg 789/2011