VSK Sklep I Cpg 73/2018

Jedro

To pa pomeni, da pri konkretni spremembi tožbe niso podani zakonski pogoji za privilegirano spremembo tožbe (pri kateri privolitev tožene stranke ni potrebna) iz 186. člena ZPP. Ne le, da tožeča stranka v konkretni zadevi tožbe ni spremenila tako, da bi (zaradi novih okoliščin) namesto prvotnega zahtevka uveljavljala nov (drugačen) zahtevek, marveč tožeča stranka tožbe tudi ni spremenila tako, da bi zahtevala zaradi novih okoliščin (ki so nastale po vložitvi tožbe), iz iste dejanske podlage drug predmet (namesto prvotnega predmeta, katerega izročitev je postala naknadno nemogoča) ali denarni znesek (namesto izročitve predmeta, če je postala izročitev predmeta naknadno nemogoča). Kot rečeno, v obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbo spremenila tako, da je poleg oblikovalnega tožbenega zahtevka podrejeno uveljavljala še dajatveni denarni odškodninski zahtevek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, opr. št. Su 635/2018 z dne 19.3.2018 je za odločanje v konkretni pritožbeni zadevi pristojno Višje sodišče v Kopru.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe z dne 18.1.2018 ne dovoli.

3. Zoper ta sklep se je po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagano spremembo tožbe. V pritožbi opozarja na določbo prvega odstavka 185. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožeča stranka s tožbo uveljavlja sklenitev najemnega razmerja s toženima strankama. Sodišče je s sodbo opr. št. VII Pg 815/2015 z dne 15.6.2016 sklenilo, da je najemna pogodba iz leta 2000 nična v delu, kjer kot pogodbena stranka nastopa prva toženka, ker je to v nasprotju s prisilnimi predpisi. To pomeni, da bo tudi v konkretnem primeru sodišče prve stopnje prišlo do enake odločitve v zvezi z zahtevkom na sklenitev najemne pogodbe. Glede na omejeno novo okoliščino, ki je nastopila po vložitvi tožbe, pritožnica opozarja na določbo prvega odstavka 185. člena ZPP. Sicer pa gre za privilegirano spremembo tožbe s smislu 186. člena ZPP. Razpravljanje in odločanje o spremembi tožbe bi bilo smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. V tej zvezi se pritožba sklicuje na doktrino, ki šteje, da gre za spremembo tožbenega predloga ob pretežno nespremenjeni dejanski podlagi. V konkretni zadevi teče pravda že od januarja 2016 in do januarja 2018 in sodišče prve stopnje v zvezi s to tožbo niti ni začelo obravnave. Vse že zbrano procesno gradivo v predmetni pravdi bo mogoče uporabiti tudi za presojo zahtevka po spremenjeni tožbi. Zgolj izdelava izvedenskega mnenja, ki bo potrebno zgolj, če bosta toženi stranki nasprotovali spremenjenemu tožbenemu zahtevku po višini, pa ne more predstavljati ogrožanja interesov toženih strank v takšni meri, da bi sodišče odreklo tožniku pravico do sodnega varstva v smislu določbe 186. člena ZPP. Tožeča stranka se ne strinja s pavšalnim argumentom, da sporni predmet po tožbi in sporni predmet po spremenjeni tožbi v resnici nimata kaj dosti skupnega. Oba zahtevka namreč temeljita na isti dejanski podlagi oz. izvirata iz istega historičnega dogodka, le posledica je drugačna. V konkretnem trenutku niti ni jasno, ali bo sploh potreben izvedenec za dokazovanje višine najemnine. Argument sodišča, da bo o prvotnem zahtevku odločeno hitreje kot o zahtevku po spremembi tožbe je povsem arbitraren in neobrazložen. V konkretnem primeru je treba upoštevati, da je bilo ravnanje toženih strank v zvezi z najemnim razmerjem in javnim razpisom v nasprotju z prisilnimi predpisi. To je ugotovilo tudi sodišče v sodbi VII Pg 815/2015. Takšno protipravno ravnanje pa je podlaga za odškodninsko odgovornost oz. za pravico tožnice do povračila škode po 26. členu Ustave RS. V konkretnem primeru mora biti odločilno, da se znotraj predmetnega postopka, na katerega začetek in izid tožnik čaka že nekaj let, reši tudi vprašanje škode, ki je nastala v posledici protipravnih ravnanj toženih strank. S tem bi se dokončno uredilo razmerje med strankami. Smotrnost je torej izkazana. Nekonkretiziran in nesubstanciran je tudi ugovor toženih strank.

4. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožeča stranka obstoječo tožbo z oblikovalnim zahtevkom na sklenitev najemne pogodbe spremenila tako, da je poleg obstoječega primarnega zahtevka postavila tudi podrejeni dajatveni denarni zahtevek na plačilo odškodnine (zaradi protipravnega ravnanja toženih strank pri sklepanju najemne pogodbe iz leta 2000, glede katere je bilo v sodnem postopku pravnomočno ugotovljeno¹, da je nična). To pa pomeni, da pri konkretni spremembi tožbe niso podani zakonski pogoji za privilegirano spremembo tožbe (pri kateri privolitev tožene stranke ni potrebna) iz 186. člena ZPP. Ne le, da tožeča stranka v konkretni zadevi tožbe ni spremenila tako, da bi (zaradi novih okoliščin) namesto prvotnega zahtevka uveljavljala nov (drugačen) zahtevek, marveč tožeča stranka tožbe tudi ni spremenila tako, da bi zahtevala zaradi novih okoliščin (ki so nastale po vložitvi tožbe), iz iste dejanske podlage drug predmet (namesto prvotnega predmeta, katerega izročitev je postala naknadno nemogoča) ali denarni znesek (namesto izročitve predmeta, če je postala izročitev predmeta naknadno nemogoča). Kot rečeno, v obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbo spremenila tako, da je poleg oblikovalnega tožbenega zahtevka podrejeno uveljavljala še dajatveni denarni odškodninski zahtevek.

6. Iz teh razlogov je sodišče prve stopnje obravnavano spremembo tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP) pravilo presojalo po prvem odstavku 185. člena ZPP, kjer je zakonodajalec predpisal, da lahko sodišče spremembo tožbe (potem, ko je bila tožba že vročena toženi stranki) dovoli, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da ni v interesu ekonomičnosti postopka, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze, upoštevaje ob tem, da sta v konkretnem primeru pravna in dejanska podlaga primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka (čeprav izvirata iz istega historičnega dogodka) povsem različni in jasno nakazujeta na dve različni pravdni situaciji. Teh kratkih, a prepričljivih zaključkov sodišča prve stopnje dokaj obširna pritožbena izvajanja ne morejo z ničemer ovreči. Prav tako je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da je treba smotrnost iz prvega odstavka 185. člena ZPP presojati tudi z vidika zavlačevanja postopka oziroma z vidika prizadevanja za sojenje brez nepotrebnega odlašanja. Glede na to, da pritožnik v pritožbi sam priznava, da nima posebnih možnosti za zmago glede primarnega tožbenega zahtevka (ker naj bi prišlo sodišče do enake ugotovitve glede pravnega vprašanja ničnosti, kot je bil to primer v že pravnomočno zaključeni pravi VII Pg 815/2015), je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se bo konkretna pravda po prvotni tožbi prej končala, kot pa bi se končala pravda po spremenjeni tožbi. Odločanje o podrejenem odškodninskem zahtevku terja namreč izvedbo kompleksnejšega dokaznega postopka (po vsej verjetnosti bo potrebna tudi postavitev sodnega izvedenca za izračun višine škode), zato tudi po oceni pritožbenega sodišča z vidika pravice tožencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni smotrno, da se proti njuni volji dopusti obravnavana sprememba tožbe. V tej zvezi je treba vsekakor tudi upoštevati, da je tožeča stranka tožbo z zahtevkom na sklenitev najemnega razmerja vložila v sodni spis že 4.1.2016, medtem ko je obravnavano spremembo tožbe uveljavljala šele z vlogo z dne 15.1.2018.

8. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 815/2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1307/2016.

Datum zadnje spremembe:

28.06.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2217/2016
• VSM sklep I Cp 333/2017
• VSM sklep I Cpg 66/2014