VSK Sklep I Cp 739/2017

Jedro

Ne gre spregledati, da izpostavljanje pritožbe, da ima pritožnik le 34,07 EUR mesečnih dohodkov in nobenega drugega lahko unovčljivega premoženja, že samo po sebi utemeljuje dvom v te navedbe, saj ne pove, kako se nasprotni udeleženec sicer preživlja. Prav gotovo mu za preživljanje ne zadostuje le izpostavljeni mesečni prihodek. Glede na navedeno in upoštevaje, da je pritožnik dolžan plačati takso v višini 16,00 EUR, je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da s plačilom navedene takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja pritožnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca, z dne 7.6.2017, za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščencu. Navaja, da je sodišče ugotovilo, da je imel v letu 2016 skupaj dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti 408,88 EUR, kar na mesec predstavlja 34,07 EUR, drugega dohodka pa v letu 2016 ni imel, kot ga nima tudi v letu 2017. Res je, da ima v lasti večje število nepremičnin, vendar je jasno, da te nepremičnine nasprotnemu udeležencu ne prinašajo skoraj nobenega dohodka. Lastništvo nepremičnin ne pomeni, da je zmožen plačila sodne takse, saj ni mogoče pričakovati, da bi lahko nasprotni udeleženec v tako kratkem roku (gre za kmetijska zemljišča, za katere je predviden poseben postopek prodaje) na trgu našel nekoga, ki bi jih bil voljan kupiti. Na vseh nepremičninah je tudi plomba in torej nasprotni udeleženec s temi nepremičninami ne more kakorkoli razpolagati. Glede na po sodišču ugotovljenem mesečnem dohodku nasprotnega udeleženca, ki je 34,07 EUR, se izkaže odločitev sodišča materialnopravno zmotna. Ugotovljeno premoženjsko in finančno stanje ne daje podlage za zaključek, da s plačilom sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana sredstva za preživljanje, saj je mesečni dohodek bistveno manjši kot 595,96 EUR na mesec. S prisilo nasprotnega udeleženca, da proda nepremičnine, kot bi se razumelo 7. točko obrazložitve sklepa, pa bi bilo nesorazmerno poseženo v z ustavo zagotovljeno pravico do dostopa do sodišča, ko tudi sploh ni možnosti, zaradi vknjižbe v zemljiški knjigi, da bi se lahko z nepremičninami razpolagalo. Predlaga, da se ga oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je potreben restriktiven pristop. Gre namreč za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), izjeme pa je treba tolmačiti ozko. Pogoji za oprostitev, odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse so določeni v 11. členu ZST-1. Stranko se plačila sodnih taks oprosti, če bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani (prvi odstavek), sodišče pa ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če oceni, da bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek). Skladno s petim odstavkom 11. člena ZST-1 mora sodišče pri odločanju o oprostitvi ali odlogu plačila sodne takse skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. V petem odstavku istega člena pa je določeno, da ne glede na določbo prvega odstavka, je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po Zakonu brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). V drugem odstavku 12.a člena ZST-1 je določeno, da se za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre).

5. Tako je po prvem odstavku 13. člena ZBPP do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, kar predstavlja znesek 595,06 EUR. Dodaten pogoj je razviden iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki določa, da premoženje prosilca in njegovih družinskih članov ne sme dosegati, niti presegati višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (14.281,44 EUR).

6. Sodišče je ugotovilo: - da je pritožnik v letu 2016 imel dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti v višini 408,88 EUR, kar predstavlja 34,07 EUR na mesec, kot zatrjuje pritožba, - da ima pritožnik v (so)lasti nepremičnine, katerih vrednost znaša 67.539,00 EUR, kar pa občutno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka in - da ni dolžan preživljati nobenega družinskega člana.

7. Glede na navedeno in upoštevaje, da je pritožnik dolžan plačati takso v višini 16,00 EUR, je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da s plačilom navedene takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja pritožnik. Pri tem ne gre spregledati, da izpostavljanje pritožbe, da ima pritožnik le 34,07 EUR mesečnih dohodkov in nobenega drugega lahko unovčljivega premoženja, že samo po sebi utemeljuje dvom v te navedbe, saj ne pove, kako se nasprotni udeleženec sicer preživlja. Prav gotovo mu za preživljanje ne zadostuje le izpostavljeni mesečni prihodek.

8. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP).

9. Pri tem pritožbeno sodišče pritožnika opozarja, da upoštevaje dejstvo, da je pritožba zoper izpodbijani sklep zadržala njegovo izvršitev (364. člen ZPP), začne teči rok za plačilo sodne takse, odmerjene s plačilnim nalogom, naslednji dan po vročitvi tega sklepa (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

26.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 789/2018
• VSL sklep I Cpg 485/2010
• VSL Sklep IV Cp 382/2021