VSK Sodba I Cpg 2/2018

Jedro

Uporaba latvijskega prava.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

- v točki I spremeni, tako, da mora tožena stranka tožeči plačati 3.550,22 EUR (namesto z izpodbijano sodbo prisojenih 4.327,41 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.2012 dalje.

- v točki III pa tako, da mora tožena stranka tožeči plačati pravdne stroške v znesku 1.058,82 EUR (namesto prisojenih 1.243,48 EUR) v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v preostalem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 211,39 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Novi Gorici obsodilo toženo stranko na plačilo 4.327,41 EUR s pripadajočimi obrestmi in stroški iz naslova odškodnine za premoženjsko škodo, ki je tožeči stranki nastala 11.6.2012 v R., ko je v njeno parkirano vozilo trčilo tovorno vozilo, zavarovano pri toženi stranki. Tožena stranka ugovarja zastaranje in višini škode, vse našteto se je izkazalo za neutemeljeno ob uporabi tudi latvijskega prava.

2. Tožena stranka se pritožuje zoper odločitev o priznanju DDV na stroške popravila, zoper odločitev o teku zamudnih obresti in zoper ugoditev zahtevku na odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe vozila. Glede zadnjega je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, saj po latvijskem pravu odškodnina zaradi nemožnosti uporabe vozila ni pravno priznana škoda. Tožnik ni dokazal, da bi škodo na vozilu dejansko odpravil s popravilom vozila. Sodišče je pri odmeri odškodnine uporabilo izvedensko mnenje. Izvedenec je škodo ugotovil na dan izdaje mnenja, zato je sodišče neutemeljeno priznalo zamudne obresti glede na dan vložitve zahtevka. Prav tako pa tožeča stranka vozila ni popravila, zato ji strošek DDV ni nastal. Če bi vozilo popravljala v servisni delavnici, bi strošek DDV nastal šele s plačilom računa. Sodišče razlogov za odločitev o obrestih in o DDV tudi ni pojasnilo. Napačna je odločitev o stroških, saj sodišče ni upoštevalo delnega uspeha tožene stranke.

3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pritrdila razlogom sodišča in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V predmetni zadevi je potrebno uporabiti pravo Republike Latvije in sicer Civilni zakonik, Zakon o zavarovalnih kontraktih in Zakon o obveznih zavarovanjih civilne odgovornosti lastnikov motornih vozil¹. Pomemben je zlasti slednji, ki v oddelku 25 in naslednjih obravnava premoženjsko škodo. Med vrstami pravno priznane škode ni izgubljenega dobička, kar je po svoji naravi (in glede na to, kako je bil zahtevek postavljen) odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe vozila. Ta škoda je v osmi alineji oddelka 35 Zakona o obveznih zavarovanjih civilne odgovornosti lastnikov motornih vozil celo izrecno izključena. Pritožba zato pravilno opozarja, da je sodišče zahtevku v tem delu ugodilo v nasprotju z latvijskim pravom.

6. Napačno je bil priznan tudi DDV. Po drugem odstavku oddelka 25 Zakona o obveznih zavarovanjih civilne odgovornosti lastnikov motornih vozil lahko oškodovanec prejme odškodnino v gotovini, pri čemer pa je DDV izključen, če oškodovanec ne predloži računa. Ni sporno, da tožeča stranka računa za popravilo ni predložila.

7. Neutemeljena pa je pritožba glede zamudnih obresti, saj tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na slovensko pravo. Latvijsko pravo določa, da zamuda nastane po izteku tri mesečnega roka od vložitve zahtevka², v zvezi s tem datumom pa tožena stranka ni imela ugovorov, prav tako ni imela ugovorov v zvezi z načinom izračuna višine škode (glede na od vsega začetka postavljen tožbeni zahtevek za zamudne obresti³).

8. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in odločitev o glavni stvari delno spremenilo, tako da mora tožena stranka tožeči plačati 3.550,22 EUR (namesto z izpodbijano sodbo prisojenih 4.327,41 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.2012 dalje. Znesek 3.550,22 EUR predstavlja stroške popravila, kakršne je ugotovil izvedenec (brez DDV), zmanjšane za že plačano odškodnino 1.626,34 EUR.

9. Zaradi spremenjene odločitve o glavni stvari je bilo treba spremeniti tudi odločitev o stroških postopka. Glede na dejstvo, da je bila tožba v večjem delu potrebna in glede na razmerje med zahtevanim in prisojenim zneskom, pritožbeno sodišče ocenjuje uspeh tožeče stranke na 90 %, kar pomeni, da ji mora tožena stranka povrniti 1.119,13 EUR pravdnih stroškov. Stroški tožene stranke pa so znašali 603,10 EUR (tar.št. 3100, 3102, 6002 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT - ter kilometrina) in ji mora tožeča stranka povrniti 60,31 EUR. Po opravljenem pobotu mora tožena stranka tožeči plačati 1.058,82 EUR pravdnih stroškov.

10. Uspeh tožene stranke s pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje na dve tretjini (ob upoštevanju, da je bil sporen relativno dolg tek zamudnih obresti), kar pomeni, da ji mora tožeča stranka povrniti 276,13 EUR stroškov pritožbenega postopka (sodna taksa in nagrada za zastopanje po tar.št. 3210 in 6002 ZOdvT). Stroški tožeče stranke so znašali 194,22 EUR (tar.št. 321 , 6002 in 6007 ZOdvT), kar pomeni, da ji mora tožena stranka povrniti 64,74 EUR. Po opravljenem pobotu mora tožeča stranka toženi povrniti 211,39 stroškov pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ http://vvc.gov.lv/advantagecms/LV/tulkojumi/meklet_dokumentus.html
² Oddelek 39 Zakona o obveznih zavarovanjih civilne odgovornosti lastnikov motornih vozil
³ Sodišče sodi v mejah tožbenih zahtevkov.

Datum zadnje spremembe:

19.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep II Kp 4319/2015
• VSL sklep Cpg 55/95
• VSM Sodba I Cp 1031/2019