VSK Sodba Cpg 225/2017

Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z določbo prvega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) svojo sodbo resda vročiti pooblaščencu tožene stranke, česar pa ni storilo, temveč jo je vročilo neposredno zgolj toženi stranki. Vendar pa ta postopkovna kršitev ni imela nobenega negativnega procesnega učinka za toženo stranko, saj je v obravnavani zadevi tožena stranka po svojem pooblaščencu pravočasno vložila pritožbo zoper sodbo, ki je tudi predmet obravnavanega pritožbenega postopka. Tudi opustitev imenovanja pooblaščenca tožene stranke v uvodu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora v petnajstih dneh povrniti tožeči stranki tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 924,67 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od šestnajstega dne).

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 1031/2016 z dne 12.1.2016 delno v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka tako, da mora tožena stranka v osmih dneh plačati tožeči stranki 77.535,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.1.2016 do plačila in 20.152,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.1.2016 do plačila ter 158,24 EUR izvršilnih stroškov, v preostalem delu pa je sodišče prve stopnje omenjeni sklep o izvršbi v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavilo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora tožena stranka v petnajstih dneh povrniti tožeči stranki 3.503,12 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper ugodilni del te sodne odločbe se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi opozarja, da sodišče prve stopnje prvostopne sodbe sploh ni vročilo pooblaščencu tožene stranke, poleg tega, pa pooblaščenca tožene stranke sploh ni navedlo v uvodu te sodbe, pri čemer ima ta pooblaščenec pooblastilo za zastopanje in potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu. Pritožba prav tako opozarja, da tožeča stranka ni pravočasno predložila pooblastila za zastopanje po pooblaščenem odvetniku. To pooblastilo je predložila šele na prvem naroku za glavno obravnavo, pri čemer je s tem dejanjem sodišče prve stopnje nezakonito omogočilo pooblaščencu, da bi saniral svojo napako. Sodnica v času prekinitve obravnave niti ni bila prisotna v razpravni dvorani, upoštevaje ob tem, da je pooblaščenec tožeče stranke po telefonu tajnici naročil, naj antidatira pooblastilo na dan 15.4.2016. Sodišče prve stopnje se do te okoliščine v zvezi z antidatiranostjo pooblastila sploh ni opredelilo.

3. Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljena pravno pomembna dejstva pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z določbo prvega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) svojo sodbo resda vročiti pooblaščencu tožene stranke, česar pa ni storilo, temveč jo je vročilo neposredno zgolj toženi stranki. Vendar pa ta postopkovna kršitev ni imela nobenega negativnega procesnega učinka za toženo stranko, saj je v obravnavani zadevi tožena stranka po svojem pooblaščencu pravočasno vložila pritožbo zoper sodbo, ki je tudi predmet obravnavanega pritožbenega postopka. Tudi opustitev imenovanja pooblaščenca tožene stranke v uvodu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kar velja tudi za pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ni opredelilo do navedb tožene stranke v smeri, da je bilo s strani pooblaščenca tožeče stranke kasneje pridobljeno pooblastilo antidatirano. V tej zvezi gre namreč zgolj za procesno pravno vprašanje, na katerega lahko vsebinsko odgovori tudi pritožbeno sodišče.

7. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana tudi takrat, če je pravdno stranko zastopal pooblaščenec, ki ni imel pooblastila in če pravdna oz. procesna dejanja, opravljena s strani takšnega pooblaščenca, s strani pravdne stranke pozneje tudi niso bila odobrena. Na to procesno kršitev, ki se nanaša na pravilnost oz. obstoj pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč zgolj na pritožbo pravdne stranke. Vendar pa se na to kršitev v pritožbi lahko sklicuje samo tista pravdna stranka, ki ni bila v redu zastopana, nikakor pa ne tudi njen nasprotnik, to je nasprotna pravdna stranka. Smisel 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je namreč v tem, da se nudi varstvo nepravilno zastopanim. Če namreč nepravilno zastopani v pravdi zmaga (kar se je dogodilo v konkretni pravdi), potem tudi ni razlogov za njegovo varstvo¹.

8. Namen zakonodajalca je, da se varuje stranka, ki ni pravilno zastopana, zato kršitve po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni, če so bila dejanja, opravljena v nasprotju z določbami o zastopanju, kasneje odobrena. Iz spisovnega gradiva jasno izhaja, da je pooblaščenec tožeče stranke na naroku za glavno obravnavo 9.7.2017 predložil v sodni spis ustrezno pisno pooblastilo za zastopanje tožnika, pri čemer okoliščina, da je bilo to pooblastilo datirano na dan 15.4.2016 lahko pomeni le to, da je tožeča stranka pooblaščenemu odvetniku odobrila tudi prej opravljena pravdna dejanja.

9. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka mora v petnajstih dneh povrniti tožeči stranki tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 924,67 EUR (za odgovor na pritožbo po tarifni številki 18 v zvezi s tarifno številko 21 Odvetniške tarife, OT v višini 1.625 odvetniških točk in za materialne stroške v višini 26,25 odvetniških točk ter 22% DDV na odvetniško nagrado).

-------------------------------
¹ Sodba VSR RS, II Ips 70/2013, sodba VSR RS, II Ips 243/2011, J. Zobec, pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3 knjiga, stran 304 in 305.

Datum zadnje spremembe:

16.02.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba I Up 566/2002
• Sklep I Up 943/2005
• Sklep I Up 270/2008