VSK Sklep I Cp 557/2017

Jedro

Režim izvajanja stikov otroka z roditeljem v času, ko še ni odločeno o zaupanju v varstvo in vzgojo, je zgolj začasen. Možnost intervencije sodišča v ta režim pred dokončno odločitvijo v zadevi je omejena le na sprejem nujnih ukrepov, ki naj preprečijo nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavnrilo predlog tožene stranke (toženke) z dne 25.7.2017, dopolnjen dne 4.8.2017 in 7.8.2017 za izdajo začasne odredbe, s katero bi se določili striki med mld. L. in njegovo materjo - toženko.

2. Zoper odločitev sodišča se pritožuje toženka. V pritožbi navaja, da se sodišče v izpodbijanem sklepu ni v ničemer opredelilo glede izvajanja stikov od septembra dalje in sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Tudi ne drži, da bi šlo pri neizvedbi avgustovskega stika za enkratno nesoglasje in da sta se stranki glede izvedbe stikov pred tem dogovarjali. Toženka pri tem, kdaj bo mld. L. z njo, nima nobene besede. Zaradi želje, da je z otrokom, je pristajala na stike, ki jih je samovoljno določal tožnik. Od vložitve predloga za izdajo začasne odredbe tožnik na klice in sporočila toženke ne odgovarja več. Toženka mu je večkrat pisala, naj ji otroka pripelje v Niš ali vsaj v Beograd ter mu pojasnila, da nima denarja, da bi si privoščila prihod v Koper za en teden. Zato toženka ne ve, kako se bodo izvajali stiki do pravnomočnega zaključka postopka. Otroku ni v korist, da se stiki izvajajo v ceneni hotelski sobi, stikov v skupnem stanovanju pa tožnik ne želi omogočiti. Zaradi preprečitve nadaljnjih konfliktov med strankama je nujna izdaja začasne odredbe za ureditev stikov. Toženka navaja, da je pri otroku že opazila na spremenjeno vedenje, ki kaže, da se otrok od nje odtujuje. Odtujevanje otroka od nje pripisuje načrtnemu delovanju tožnika. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik na njeno pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženka je predlagala, da sodišče z začasno odredbo uredi stike med njo in njenim mladoletnim sinom. Odkar se je odselila od tožnika, živi v Nišu, sin pa z očetom (tožnikom) v Kopru. Toženka je predlagala, da se ji stiki s sinom določijo z začasno odredbo tako, da se osebni stiki z otrokom izvajajo vsak drugi vikend v Kopru od petka do nedelje (tako da mati otroka prevzame v petek v šoli do nedelje, ko ga oče od matere prevzame na dogovorjenem mestu). Poleg tega predlaga (sodišče njen predlog povzema v bistvenem), da se izvajajo tudi stiki na domu matere tako, da otrok izmenično z enim in drugim staršem preživlja počitnice med šolskim letom, v poletnih počitnicah pa z materjo preživi dva tedna, z očetom pa tri.

6. Toženka zatrjuje nastanek nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, ki jo vidi v neizvajanju stikov med njo in mld. L. in v odtujevanju otroka od nje. Gre za postopek, v katerem so bili stiki določeni z dvema začasnima odredbama, nazadnje z odredbo, ki je veljala do 31.5.2017. V juniju in juliju 2017 so stiki po navedbah toženke potekali po ustaljenem urniku tudi brez začasne odredbe. V juliju je mld. L. z materjo preživel dva tedna. Do konflikta je prišlo v avgustu, ko ni prišlo do izvedbe predhodno dogovorjenega stika. Po trditvah toženke tožnik tedaj otroka ni želel pripeljati k toženki v Niš in je tudi nasprotoval, da toženka otroka odpelje na dopust v Grčijo. Tožnik se po odpadlem stiku ni odzval na pozive toženke, da ji otroka pripelje v Srbijo, po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe pa se na njene odzive sploh ne odziva več. Predlog toženke za izdajo začasne odredbe je bil zavrnjen, ker je sodišče presodilo, da otrok v obravnavani situaciji ni ogrožen in mu tudi ne grozi nasilje oziroma nastanek težko nadomestljive škode. Svojo odločitev je v 6., 7. in 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi obrazložilo in ne drži očitek pritožbe, da sklepa ni mogoče preizkusiti. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je stališče sodišča o nepotrebnosti izdaje začasne odredbe v konkretnem primeru pravilno.

7. Izdaja začasnih odredb v družinskih postopkih je omejena zgolj na nujne primere, ko je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje, k njihovemu izdajanju pa je treba pristopati restriktivno.¹

8. V konkretnem primeru se zatrjuje nastanek težko nadomestljive oziroma nenadomestljive škode zaradi neizvajanja stikov med materjo in otrokom. Neizvajanje navedenih stikov lahko povzroči nastanek takšne škode. Zaradi občutljivosti odnosa med staršem in otrokom je v tovrstnih zadevah izjemnega pomena, da se ta odnos po razpadu družinske skupnosti neguje tudi ves čas med pravdo za ureditev razmerij med staršema in otrokom. V nasprotnem primeru lahko pride do posega v družinsko vez med otrokom in staršem, s katerim otrok ne živi, kar brez dvoma predstavlja težko nadomestljivo škodo. Ker se po razpadu družinske skupnosti ta vez med otrokom in staršem, s katerim otrok ne živi, lahko neguje le prek rednih stikov, je zato nujno, da se ti kontinuirano izvajajo tudi med pravdo.

9. V konkretnem primeru ni videti utemeljenih razlogov, da se tudi med pravdo ne bi redno izvajali stiki med materjo in otrokom vsak drugi vikend. Toženka sama predlaga, da se stiki izvajajo (tudi) vsak drugi vikend v Kopru od petka do nedelje. Iz njenih navedb izhaja, da tožnik stikom v Sloveniji ne nasprotuje, iz izpisov SMS sporočil, ki jih je priložila predlogu pa celo, da jo k izvedbi stika v Sloveniji tožnik poziva. Toženka sicer predlaga širši obseg stikov (tudi med počitnicami) in trdi, da se tožnik ne odziva na njene pozive, da ji otroka pripelje v Srbijo oziroma po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe sploh ne več (tudi iz dokazil, ki jih je v zvezi s tem priložila pritožbi, je razvidno, da ga poziva le, da ji otroka pripelje v Srbijo). Vendar to na odločitev sodišča v konkretnem primeru ne vpliva. Režim izvajanja stikov otroka z roditeljem v času, ko še ni odločeno o zaupanju v varstvo in vzgojo, je zgolj začasen. Kot je bilo že poudarjeno, je možnost intervencije sodišča v ta režim pred dokončno odločitvijo v zadevi omejena le na sprejem nujnih ukrepov, ki naj preprečijo nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Upoštevaje, da je otrok poleti s toženko preživel počitnice v trajanju dveh tednov, mnenje izvedenke J. B.,² in fazo, v kateri je predmetni postopek,³ izvedba stikov vsak drugi vikend (za katero že sedaj ni ovir) omogoča, da se nastanek takšne škode prepreči. Z rednim izvajanjem stikov vsak drugi vikend do nje ne more priti. S tem pa se pokaže, da poseg sodišča v obliki izdaje začasne odredbe trenutno ni nujen in je odločitev sodišča prve stopnje, ki je izdajo začasne odredbe zavrnilo, pravilna.

10. Glede na odnos med pravdnima strankama, ki veje iz konkretnega spisa, pritožbeno sodišče poudarja še, da odgovornost za izvajanje otroku koristnih stikov s staršem, s katerim otrok ne živi, nosita oba starša. V konkretnem primeru toženka tako, da si aktivno in dejansko prizadeva za redno izvrševanje stikov (tudi s prihodi v Slovenijo in s čim bolj kvalitetnim izvajanjem stikov tudi v razmerah, ki niso optimalne - hotelski sobi). Tožnik na drugi strani z ustrezno pripravo otroka na stik ter s tvornim pristopom in komunikacijo s toženko, kar se izvedbe samega stika tiče. Oba pa z zavedanjem, da je osrednja osebnost pravice do stikov njun otrok,⁴ da je njegova konkretna korist najvišje, odločilno merilo pri izvajanju stikov in da je hkrati tudi on tisti, ki je zaradi morebitnega neizvajanja stikov lahko v največji meri (dolgoročno) prizadet.

11. Zato in ker ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP⁵ v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ O tem že ustaljena in bogata sodna praksa, ki je javno dostopna.
² Izvedenka prav rednim in kontinuiranim stikom med vikendi pripisuje velik pomen (l. št. 373 spisa).
³ Iz podatkov spisa izhaja, da je postopek v zaključni fazi. Glede na čas vložitve tožbe (31.8.2015) in naravo zadeve bi bilo tudi sicer treba postopek zaključiti v najkrajšem možnem času.
⁴ Up 868/14.
⁵ Ker je bila odločba, s katero se je postopek na prvi stopnji končal, izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP E (Ur. l. RS, št. 10/17), je pritožbeno sodišče odločalo po določbah ZPP, veljavnih do uveljavitve ZPP E (tretji odstavek 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP E).

Datum zadnje spremembe:

25.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Ip 1027/2010
• VSL Sklep IV Cp 1624/2020
• VSC Sklep I Cp 1/2022