VSK Sklep II Ip 254/2017

Jedro

Ker lahko upnik, ki izterjavo svoje terjatve sodno uveljavlja, v skladu s 43. členom ZIZ vedno med postopkom delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo, namreč tudi ni razumnega razloga, da ne bi smel podati tudi predloga iz 180. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se šteje njen sklep z dne 15.5.2017 za brezpredmetnega (I. točka izreka), in da se ne ugodi predlogu upnika B. za ustavitev izvršbe v izvršilni zadevi I 60/2016 (izvršba na nepremičninah dolžnika 2603 2862 v lasti Z.T. do 51/100 in 25/1000, na parcelah 2603 2863/4 v lasti Z.T. do celote in na parceli 2603 2863/2 v lasti Z.T. do celote).

2. Zoper odločitev iz II. točke izreka sklepa se je pritožil upnik - predlagatelj. Navedel je, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) v 180. členu daje pravico vsakemu upniku, katerega zastavna pravica je na prvem mestu, da predlaga ustavitev izvršbe, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo. Pri tem zakon ne dela razlikovanja med upniki, ki vodijo izvršbo aktivno, in med tistimi upniki, ki na primer izvršbe sploh ne vodijo. Iz tega izhaja, da ima legitimacijo za vložitev predloga tudi upnik, ki vodi izvršbo. Poleg tega je prvostopenjsko sodišče storilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), saj v sklepu manjka obrazložitev odločitve, zaradi česar ga sploh ni mogoče preizkusiti.

3. Pritožba drugega upnika je utemeljena.

4. Pritožba sicer ni utemeljena v delu, ko prvostopenjskemu sodišču očita kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je iz obrazložitve sklepa mogoče razbrati razlog, zaradi katerega sodišče predlogu upnika ni ugodilo. Predlog je zavrnilo, ker je ustavitev izvršbe predlagal upnik, ki je tudi sicer predlagal izvršbo. Zadostnost obrazloženosti sklepa izhaja tudi iz vsebine pritožbe same, ki izpodbija prav razlog, na katerem je prvostopenjsko sodišče temeljilo svojo odločitev.

5. V skladu s prvim odstavkom 180. člena ZIZ ima vsak, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine, pravico predlagati ustavitev izvršbe, če je po vrstnem redu za poplačilo pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, in sicer v primeru, kadar ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo. Pri obravnavanju takšnega predloga sodišče presoja, ali bi bila glede na okoliščine primera prodaja nepremičnine sploh smotrna (tretji odstavek 180. člena ZIZ).

6. Že na podlagi besedne razlage zgoraj povzete določbe izhaja, da ustavitev izvršbe lahko predlaga vsak, ki ima pravico biti poplačan, torej vsak, ki ima terjatev do dolžnika¹. Pritožba ima torej prav, da zakon pri določitvi subjektivnega pogoja ne ločuje, ali lahko takšen predlog vloži le nekdo, ki izvršbe ni predlagal, ali pa nekdo, ki je upnik v smislu 2. točke 16. člena ZIZ. Ker lahko upnik, ki izterjavo svoje terjatve sodno uveljavlja, v skladu s 43. členom ZIZ vedno med postopkom delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo, namreč tudi ni razumnega razloga, da ne bi smel podati tudi predloga iz 180. člena ZIZ. Med upniki-predlagatelji je izključen le tisti upnik, ki je prvi začel izvršbo, saj se o smotrnosti vodenja nadaljnje izvršbe presoja prav glede na njegove pogoje. Tudi pravna posledica umika izvršilnega predloga oz. predloga po 180. členu ZIZ je vedno enaka, to je ustavitev postopka, z edino razliko, da se ustavitev postopka v primeru predloga po 180. členu ZIZ razteza tudi na izvršilnega upnika, ki je prvi predlagal izvršbo oziroma tudi na vse morebitne ostale izvršilne upnike.

7. Prvostopenjsko sodišče je torej napačno tolmačilo določbo prvega odstavka 180. člena ZIZ, zato je pritožbeno sodišče pritožbi drugega upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem odločanju bo prvostopno sodišče moralo presojati, ali je drugi upnik, kot upravičen predlagatelj, izkazal, da so izpolnjeni pogoji iz 180. člena ZIZ za (delno) ustavitev izvršbe.

-------------------------------
¹ seveda, če izkaže, da so izpolnjeni objektivni pogoji iz prvega odstavka 180. člena ZIZ

Datum zadnje spremembe:

25.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Ip 989/2019
• VSK sklep Cp 604/2007
• VSM Sklep I Ip 750/2020