<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep CDn 171/2017

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2017:CDN.171.2017
Evidenčna številka:VSK00003180
Datum odločbe:29.08.2017
Senat, sodnik posameznik:Mirela Lozej (preds.), Boženka Felicijan Hladnič (poroč.), Sabina Vrčon
Področje:ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - drugi pogoji za vknjižbo pravice v korist predlagatelja postopka - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - prehodne in končne določbe

Jedro

Če mora predlagatelj v primeru, ko predlaga vpis na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo overjeno pred uveljavitvijo tega zakona, predlogu priložiti tudi listine, ki morajo biti po 34. do 38. členu tega zakona priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu, ni videti prav nobenega razloga, da bi bil v primeru, ko trdi da listine, na kateri je bilo overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, sploh nima, ker se je uničila, v ugodnejši situaciji.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini, ki je navedena v uvodu tega sklepa.

Zoper sklep se je po pooblaščencu pritožil predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, nato pa, ko vzpostavi listino, hkrati dovoli predlagano vknjižbo lastninske pravice. Izpostavlja, da je predlagatelj verjetno izkazal, da je bilo v njegovo korist oz. v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice. Potrdilo o plačanem davku in potrdilo o namenski rabi sta zgolj prilogi zemljiškoknjižnega dovolila. Po danes veljavni zakonodaji notar sploh ne sme opraviti overitve zemljiškoknjižnega dovolila brez potrdila o plačanem davku in potrdila o namenski rabi. Smiselno enako je bilo leta 1963, overitev pa je bila opravljena na sodišču. Torej logično sledi, da je v izkazani verjetnosti o izstavljenem zemljiškoknjižnem dovolilu všteto tudi to, da so glede vseh prilog pogoji izpolnjeni. Sicer pa bi pritožnik verjetnost po izstavljenem zemljiškoknjižnem dovolilu lahko izkazal tudi s predložitvijo overjenih izjav lastnikov sosednjih zemljišč o lastniški posesti. Tu bi predložil le izjave, nobenega potrdila o plačanem davku, nobenega potrdila o namenski rabi, nič. Drži sicer, da je zemljiškoknjižni postopek formalni postopek in zato se je potrebno tega tudi dejansko držati. Zemljiškoknjižno dovolilo je bilo izstavljeno (izkazana je verjetnost in pika) in to takšno, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice (torej overjeno z vsemi potrebnimi prilogami). Sedaj je v ponovljenem postopku naloga sodnice le-ta, da bi to štela za izpolnjeno in se o tem sploh ne bi več nič spraševala. Njena naloga je samo to, da bi presodila ostale pogoje za predlagano vknjižbo (torej: s predlogom je vse v redu, stanje zemljiške knjige je v redu, kot lastnik je vknjižen izstavitelj zemljiškoknjižnega dovolila, v zemljiški knjigi ni vpisanih nobenih pravic oz. dejstev, ki bi bile ovira za predlagano vknjižbo). Slednje je izpolnjeno in ni potrebno, da predlagatelj izrecno poučuje sodišče, da je vse to izpolnjeno. Tu ni potrebno predlagatelju nič izrecno trditi. Tudi to ne, da je izgubljeno potrdilo o plačanem davku. Pa vseeno na znanje: Izvod listine, kjer so odtisnjene štampiljke, da je cesar dobil, kar je cesarjevega, so na tistem originalu, kjer je tudi originalna štampiljka overitvene klavzule sodišča in ta je izgubljen.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, morajo biti za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine (hkrati) izpolnjene te predpostavke: - predlagatelj mora verjetno izkazati, da je bilo v njegovo korist oz. v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice (listna, katero vzpostavitev zahteva) in da se je ta listina uničila oziroma izgubila (1. točka prvega odstavka 234. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju: ZZK-1). Izpolnjeni pa morajo biti tudi drugi pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja (2. točka prvega odstavka 234. člena ZZK-1). Drugi pogoji za vknjižbo so vsi pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja, določeni v prvem odstavku 148. člena ZZK-1, razen pogoja, da je listina, katere vzpostavitev se zahteva, predložena v ustreznem izvirniku z notarsko overjenim podpisom izstavitelja. Držijo sicer pritožbene navedbe, da po danes veljavni zakonodaji notar sploh ne sme opraviti overitve zemljiškoknjižnega dovolila brez potrdila o plačanem davku in potrdila o namenski rabi. Vendar pa je s tem v zvezi potrebno opozoriti na določbo četrtega odstavka 246. člena ZZK-1 (Prehodne in končne določbe), v kateri je izrecno določeno, da če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo tega zakona, se za odločanje o vknjižbi na podlagi takega zemljiškoknjižnega dovolila smiselno uporabljajo naslednje določbe tega zakona in na naslednji način: 1. zemljiškoknjižnemu predlogu je treba priložiti listine, ki morajo biti po 34. do 38. členu tega zakona priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu (med ostalim torej tudi potrdilo o plačilu davkov in potrdilo o namenski rabi, kot to izhaja iz 37. oziroma 38.člena ZZK-1). Če mora predlagatelj v primeru, ko predlaga vpis na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo overjeno pred uveljavitvijo tega zakona, predlogu priložiti tudi listine, ki morajo biti po 34. do 38. členu tega zakona priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu, ni videti prav nobenega razloga, da bi bil v primeru, ko trdi da listine, na kateri je bilo overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, sploh nima, ker se je uničila, v ugodnejši situaciji. Situacija pa ni prav nič drugačna v primeru, ko predlagatelj verjetnost izstavljenega zemljiškoknjižnega dovolila izkaže s predložitvijo overjenih izjav lastnikov sosednjih zemljišč, saj kot izhaja iz petega odstavka 234. člena ZZK-1 navedene izjave vzpostavljajo le domnevo, da je pogoj iz 1. alinee 1. točke prvega odstavka 234. člena izkazan. Tudi v primeru overjenih izjav je torej treba izkazati še pogoje iz 2. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 34, 35, 36, 37, 38, 148, 234, 234/1, 234/1-1, 234/1-2, 234/5, 246, 246/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDExOTA5