VSK Sklep I Ip 315/2017

Jedro

Dolžnica je ves čas tega postopka vztrajala pri trditvi, da garaža ni predmet prodaje, zahtevala je izročitev garaže. Res tega ni ponovno storila po deložaciji in po tem, ko je bil sklep o popravi pravnomočen, toda ni ob tem zanemariti, da tudi sodišče prve stopnje ni ničesar ukrenilo glede predhodnih vlog. Če je namreč štelo, da gre za nepopoln predlog, bi moralo takoj po vložitvi, to je po 6.6.2016 (tedaj še ni bil izdan in torej tudi ne vročen sklep o popravi) dolžnico pozvati na dopolnitev oz. predlog kot preuranjen zavreči. Tako bi bila dolžnica seznanjena s stališči sodišča in bi lahko ustrezno postopala (po prejemu sklepa o popravi odločbe, ki je izvršilni naslov, bi lahko v roku vložila predlog za nasprotno izvršbo). Tako ravnanje sodišča pa stranki ne more iti v škodo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami trpita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19.5.2017 odločilo, da se rok 15 dni, določen v II. točki izreka sklepa z dne 15.5.2017, podaljša tako, da dolžnica lahko prevzame vse premične stvari iz hrambe, ki se nahajajo na naslovu D., najkasneje en dan po opravljeni deložaciji garaže z ID znakom del stavbe 2. V razlogih sklepa je pojasnilo, da je bila dolžnica 15.5.2017 pozvana, da v 15 dneh brezplačno prevzame premične stvari s hrambe na naslovu D., prosila pa je za podaljšanje zaradi predvidene deložacije garaže, katera lastnica je postala in za kar je že vložila nasprotno izvršbo, saj nima prostora, v katerem bi lahko te premičnine hranila. Sodišče je ocenilo, da je predlog utemeljen.

2. S sklepom z dne 19.6.2017 pa je v postopku odločanja o predlogu za nasprotno izvršbo glede izpraznitve in izročitve nepremičnine predlogu dolžnice ugodilo in upniku naložilo, da v roku 15 dni izroči v posest dolžnici nepremičnino z ID znakom: del stavbe 2 (v naravi pokrit garažni prostor), potem ko iz nje odstrani osebe in stvari ter dolžnici povrne 209,90 EUR stroškov izvršilnega postopka, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V razlogih tega sklepa je pojasnilo, da je bil izvršilni naslov naknadno popravljen, saj je prišlo do pomote pri označitvi shrambe z ID znakom, s katerim je bila dejansko označena garaža, zato podlage za izpraznitev garaže ni bilo, in je dolžnica v postopku večkrat predlagala, da se ji garaža vrne (vloga z dne 6.6.2016 in naslednje). Po pozivu sodišča z dne 15.5.2017 je predlog za nasprotno izvršbo ustrezno popravila. Predlog je ocenilo kot utemeljen.

3. Upnik se je zoper oba sklepa pritožil.

4. V pritožbi zoper sklep z dne 19.5.2017 opozori, da je sodišče storilo napako, katere breme sedaj nosi upnik. Nekorektno je, da se rok podaljša do najkasneje en dan po opravljeni deložaciji garaže, stvari so pa pri izvršitelju ter je dolžan plačati hrambo upnik. Ni še jasno, ali bo sklep o izvršbi v zvezi s predlagano nasprotno izvršbo pravnomočen. Sklep je nezakonit in vnaša dvom v korektnost postopka. Stranke je treba enakopravno obravnavati. Sklep naj se razveljavi. Zahteva povrnitev stroškov pritožbe.

5. Na pritožbo je odgovorila dolžnica, ki predlaga zavrnitev pritožbe in opozarja, da je kljub opozorilom, da garaža ni predmet dražbe, upnik vztrajal pri nadaljevanju dražbe stanovanja in tudi garaže. Ves čas je bil v slabi veri. Dolžnica ga je potom pooblaščenca večkrat obvestila, da bo vložila nasprotno tožbo in zahtevala stroške za uporabo tuje garaže. Priglaša stroške.

6. Upnik se je pritožil tudi zoper sklep z dne 19.6.2017. Dolžnica je prekludirana z roki, predlog za nasprotno izvršbo je treba vložiti v trimesečnem roku od tedaj, ko je bil vročen sklep Višjega sodišča v Kopru I Ip 308/2016 z dne 29.11.2016 v postopku In 25/2011 (in pristopljene zadeve), od koder izvira izvršilni naslov. Predloga za nasprotno izvršbo tudi ni mogoče vlagati "na zalogo", kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Opozarja na določbo tretjega odstavka 67. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da je bil predlog za nasprotno izvršbo vložen 18.5.2017 in je zato prepozen. Tudi, če bi se predčasen predlog obravnaval kot pravočasen, bi šlo za opozarjanje na nepravilnosti v izvršilnem postopku, ne pa za predlog za izdajo sklepa o nasprotni izvršbi. Prejšnje nasprotovanje, torej pred vročitvijo citiranega sklepa Višjega sodišča v Kopru, s strani dolžnice in opozarjanja o nepravilnostih na dražbi pa ni mogoče šteti kot "permanentni predlog z nasprotno izvršbo". Takega pojma ZIZ niti pozna ne.

Meni, da je spoštovanje rokov temeljna procesna predpostavka. V tej zadevi pa je prišlo ravno do nespoštovanja zakonsko predvidenih rokov. Zato je treba pritožbi ugoditi in sklep kot neutemeljen razveljaviti ter predlog za nasprotno izvršbo kot prepozen zavreči. Poleg tega se je že citirana sodba Višjega sodišča v Kopru nanašala na drug postopek pod opr. št. In 25/2011 in bi moral v tistem postopku uveljavljati domnevne nepravilnosti. V tistem postopku je bila podana okoliščina iz drugega odstavka 67. člena ZIZ. Tudi zato je predlog za nasprotno izvršbo v tem postopku neutemeljen. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev postopka ter priglaša stroške.

7. Dolžnica je podala odgovor na pritožbo in priglasila stroške. Prereka trditve upnika v pritožbi kot neutemeljene in protispisne. Opozarja, da je zahtevala vrnitev garaže v posest z vlogami, npr. 6.6.2016,... Šlo je za nasprotno izvršbo, zahteva se je nanašala na to zadevo, svoj predlog pa je na poziv sodišča z dne 15.5.2017, dne 18.5.2017 dopolnila, podan je predlog za nasprotno izvršbo. Zahteva je bila pravočasna.

8. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep z dne 19.5.2017:

9. V tej izvršilni zadevi je na podlagi izvršilnega naslova, sklepa izdanega v izvršilni zadevi istega sodišča pod In 184/2013 in pristopnih zadevah, z dne 16.9.2014, tekla izvršba po tem, ko je bilo predlogu z sklepom o izvršbi z dne 24.3.2015 ugodeno, zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine, ter plačila. Izpraznjeno je bilo dolžničino stanovanje in garaža, stvari pa so v hrambi pri izvršitelju. Upnik varščine ni plačal, zato je bil postopek s hrambo nepremičnin dolžnice ustavljen in dolžnici s sklepom 15.5.2017 odrejeno, da v 15 dneh stvari brezplačno prevzame iz hrambe. Na njen predlog je sedaj rok z izpodbijanim sklepom podaljšan.

10. Pritožbeni razlogi pritožbenega sodišča niso prepričali. Upniku je naloženo, naj garažo izprazni, sklep z dne 19.6.2017 je s to odločbo potrjen, torej pravnomočen, pa tudi sicer upnik sam pove, da je prišlo do napake in garaže na dražbi ni kupil, kar pomeni, da jo bo moral izročiti v posest lastnici, dolžnici. Kdaj bo torej rok iztekel, je odvisno od ravnanj upnika, dolžnici pa je odrejen prevzem stvari takoj naslednji dan po tem, ko upnik izprazni garažni prostor.

K pritožbi zoper sklep z dne 19.6.2017:

11. V tej zadevi je treba določbe 67. člena ZIZ uporabiti smiselno, saj izvršilni naslov naknadno ni bil pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavljenega, pač pa je bil sklep popravljen. Dolžnica pa je ves čas tega postopka vztrajala pri trditvi, da garaža ni predmet prodaje, zahtevala je izročitev garaže. Res tega ni ponovno storila po deložaciji in po tem, ko je bil sklep o popravi pravnomočen, toda ni ob tem zanemariti, da tudi sodišče prve stopnje ni ničesar ukrenilo glede predhodnih vlog. Če je namreč štelo, da gre za nepopoln predlog, bi moralo takoj po vložitvi, to je po 6.6.2016 (tedaj še ni bil izdan in torej tudi ne vročen sklep o popravi) dolžnico pozvati na dopolnitev oz. predlog kot preuranjen zavreči. Tako bi bila dolžnica seznanjena s stališči sodišča in bi lahko ustrezno postopala (po prejemu sklepa o popravi odločbe, ki je izvršilni naslov, bi lahko v roku vložila predlog za nasprotno izvršbo). Tako ravnanje sodišča pa stranki ne more iti v škodo. Ob povedanem ni pritrditi stališču pritožbe o preuranjenem in zato nedovoljenem predlogu.

12. Ker je bila dovoljena izvršba zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine v tem izvršilnem postopku, je pravilno predlog za nasprotno izvršbo vložen v tem istem postopku, saj je namen nasprotne izvršbe vračilo tistega, za kar se je kasneje izkazalo, da ni bilo zakonito odvzeto.

13. Ker razlogi pritožb niso podani, je pritožbeno sodišče, ki tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, neutemeljeni pritožbi zavrnilo in sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker dolžnica z odgovoroma na pritožbi ni prispevala k rešitvi zadeve (poleg tega odgovor na pritožbo zoper sklep z dne 19.5.2017 ni predviden - 9. člen ZIZ), ne gre za potrebne stroške in jih trpi sama (155 in 165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 283/2001
• VSL sklep II Cp 958/2005
• VSC sklep Cp 988/2007