VSK Sklep I Kp 20042/2017

Jedro

Dejstvo je, da je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev sprejelo tudi na podlagi listin, ki jih je pridobilo od odreditvenega organa. S tem, ko sodišče prve stopnje zahtevane osebe A. V. ni seznanilo z navedenimi listinami, te pa so očitno vplivale na odločitev sodišča prve stopnje, da se ga preda Republiki Avstriji, mu je bilo onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku, saj se ni mogel izjaviti o dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev. S tem je bila zahtevani osebi kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave R Slovenije.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo predajo zahtevane osebe A. V. Republiki Avstriji, ker naj bi storil kaznivo dejanje hujšega ropa po prvem odstavku 142. člena Kazenskega zakonika Republike Avstrije in drugem odstavku 143. člena KZ Avstrije, odtujitve negotovinskih plačilnih sredstev po tretjem odstavku 241e. člena KZ Avstrije in zatajitve listin po prvem odstavku 229. člena KZ Avstrije. Pod drugo točko izreka izpodbijanega sklepa je odločilo, da sme država odreditve zahtevano osebo preganjati, zoper njega izvršiti kazen ali ga predati drugi državi članici samo zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pred predajo in zaradi katerega je bil predan.

2. Proti takemu sklepu sta vložila pritožbi zahtevana oseba A. V.i in njegova zagovornica. Prvi navaja, da kaznivih dejanj na katere se nanaša evropski nalog za prijetje in predajo Republike Avstrije ni storil ter da je bil v Republiki Italiji zaradi istih dejanj izpuščen na prostost. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter v ponovnem postopku zahteva od Republike Avstrije, da posreduje celotno dokumentacijo. Njegova zagovornica v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker niso izpolnjeni pogoji za predajo zahtevane osebe in je posledično nepravilno uporabljen materialni podpis, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter se predaja zahtevane osebe ne dovoli. Trdi, da Republika Italija predaje zahtevane osebe ni dovolila, glede navedbe izpodbijanega sklepa, da je sodišče prve stopnje preverilo in ugotovilo, da Republika Italija za kaznivo dejanje, ki je predmet ENPP, ni nikoli odločala in merito, opozarja, da zahtevana oseba o tem ni bila seznanjena in se ni mogla izjasniti. S to navedbo pritožnica sodišču prve stopnje očita kršitev pravice do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Iz izpodbijanega sklepa (točka 6) izhaja, da je preiskovalna sodnica, na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZSKZDČEU-1, preverila trditve zahtevane osebe A. V., da je bil za kaznivo dejanje po evropskem pripornem nalogu Republike Avstrije že oproščenav Republiki Italiji ter da ga Republika Italija Republiki Avstriji ni predala in ugotovila, da trditve zahtevane osebe niso utemeljene, saj je od odreditvenega organa pridobila podatek, ki je potrjen z naknadno posredovanimi listinami oderditvenega organa, da Republika Italija o kaznivem dejanju, ki je predmet ENPP, ni nikoli odločala in merito ter je Republika Italija na podlagi ENPP Republike Avstrije odločila, da se zahtevana oseba preda Avstriji.

5. Ustava R Slovenije v 22. členu vsakemu zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišče in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Iz tega jamstva izhaja tudi pravica do izjave, na podlagi katere morata biti vsaki stranki zagotovljeni možno sodelovanje v sodnem postopku in možnost obrambe pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vpliva na njene pravice ali na njen pravni položaj (tako, med drugim, izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-590/14-11 z dne 17.11.2016).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je preiskovalna sodnica od odreditvenega organa Republike Avstrije res prejela odgovor in določene listine, kar ni bilo prevedeno v slovenski jezik, ravno tako odgovor in listine niso bile dostavljene v izjasnitev zahtevani osebi A. V. in njegovi zagovornici. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je preiskovalna sodnica šele po izdaji izpodbijanega sklepa dne 23.5.2017 navedene listine posredovala v prevod sodni tolmačinji, prevod listin pa je bil dostavljen sodišču 24.5.2017. Tudi listine v prevodu niso bile dostavljene zahtevani osebi A. V. in njegovi zagovornici. Glede na navedeno ima zagovornica zahtevane osebe prav, ko navaja, da se zahtevana oseba o vsebini listin, ki so bili sodišču prve stopnje dostavljene na podlagi zaprosila preiskovalne sodnice, ni mogla izjasniti.

7. Dejstvo je, da je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev sprejelo tudi na podlagi listin, ki jih je pridobilo od odreditvenega organa. S tem, ko sodišče prve stopnje zahtevane osebe A. V. ni seznanilo z navedenimi listinami, te pa so očitno vplivale na odločitev sodišča prve stopnje, da se ga preda Republiki Avstriji, mu je bilo onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku, saj se ni mogel izjaviti o dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev. S tem je bila zahtevani osebi kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave R Slovenije.

8. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbam ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločitev, da navedeno kršitev odpravi in o zadevi ponovno odloči.

9. Odločitev sodišča prve stopnje ima podlago v tretjem odstavka 402. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• sodba I U 651/2010
• UPRS Sodba II U 326/2021-16
• VSRS Sodba I Ips 46668/2015