VSK Sklep I Kp 6208/2017

Jedro

Hišni pripor ne predstavlja zadostne garancije za odpravo ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev hišnega pripora nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je tak ukrep odrejen, režima hišnega pripora ne bo kršil.

Izrek

I. Pritožbi se kot neutemeljeni zavrneta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pripor, odrejen zoper obtožence iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, podaljšalo tudi po vložitvi obtožnice. Pod točko II izreka izpodbijanega sklepa je odločilo, da se izvrševanje pripora zoper obtoženega S. M., ki je bilo prekinjeno 14.4.2017, nadaljuje z dnem odpustitve iz bolnišnice, oz. zaključka hospitalizacije.

2. Proti takemu sklepu sta vložila pritožbi zagovornik obtoženega M. B. in zagovornica obtoženega S. M.. Zagovornik obtoženega M. B. navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pravno dopustnih razlogov po ZKP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter obtoženemu M. B. pripor odpravi oz. ga podrejeno nadomesti s hišnim priporom. Zagovornica obtoženega S. M. pritožbenih razlogov ne navaja, iz pritožbenih navedb je razbrati, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in pripor odpravi oz. podrejeno pripor nadomesti s hišnim priporom.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja (ponovna) ugotovitev sodišča prve stopnje, da se razlogi, ki so narekovali odreditev pripora zoper obtoženca, ob vložitvi obtožnice niso spremenili in so še vedno podani. Tako je ugotovljeno, da je še vedno podan utemeljen sum, da sta obtoženca storila očitana kazniva dejanja, da je še vedno podana ponovitvena nevarnost, da je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep. Spisovni podatki nadalje potrjujejo, da je po izdaji izpodbijanega sklepa postala obtožnica, vložena zoper vse tri obtožence, pravnomočna (sklep opr. št. I Ks 6208/2017 z dne 31.5.2017).

5. Zagovornik obtoženega M. B. trdi, da ni podan utemeljen sum, da bi ta obtoženec storil očitana kazniva dejanja, vendar pritožbeno sodišče tem trditvam ne more slediti in pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje in razlogom navedenim v 8. in 10. točki izpodbijanega sklepa. Tudi nadaljnje pritožbenem navedbe, da v obravnavani zadevi ni podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti ter da pripor ni sorazmeren in neogiben ukrep, niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je v 12. točki izpodbijanega sklepa zadostno obrazložilo, da je priporni razlog ponovitvene nevarnosti pri tem obtožencu podan, da je sorazmeren in neogibno potreben ter ga ni utemeljeno nadomestiti z milejšim ukrepom - hišnim priporom, kot predlaga pritožnik. Pritožbeno sodišče dodaja, da hišni pripor ne predstavlja zadostne garancije za odpravo ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev hišnega pripora nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je tak ukrep odrejen, režima hišnega pripora ne bo kršil. V obravnavani zadevi tako pričakovanje ni utemeljeno, na kar kažejo konkretne okoliščine oz. razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v izpodbijanem sklepu ter v predhodno izdanih sklepih o odreditvi oz. podaljšanju pripora.

6. Tudi zagovornica obtoženega S. M. nima prav, da ni podan utemeljen sum, da je ta obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Res je obtoženec v svojem zagovoru povedal to, kar ponavlja pritožnica v pritožbi, vendar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo (kot izhaja tudi iz obrazložitve obtožnice), da zagovoru obtoženca stojijo nasproti dejstva in okoliščine, ki kažejo, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil, kot je obrazloženo v 9. točki izpodbijanega sklepa. Pritožnica nadalje trdi, da pri obtožencu ni podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti ter da ta ukrep ni sorazmeren in nujen, vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje ponovitveno nevarnost tega obtoženca pravilno ugotovilo, pravilno je tudi zaključilo, da ni pričakovati, da bi lahko milejši ukrep zadoščal za preprečitev ponovitvene nevarnosti. Pritožnica izpostavlja zdravstveno stanje obtoženca, vendar je sodišče prve stopnje tudi to okoliščino v 12. točki izpodbijanega sklepa pravilno ocenilo, ko je odgovorilo, da ni take narave, da bi obtoženca ovirala pri izvršitvi oz. ponovitvi kaznivega dejanja. Čeprav pritožnica trdi drugače, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da tudi okoliščine na strani tega obtoženca ne omogočajo sklepanja o pričakovanju, da režima hišnega pripora ne bi kršil, zato je pripor neogibno potreben in tudi sorazmeren ukrep.

7. Ocena pritožbenega sodišča torej je, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so še vedno podani zakonski in ustavni pogoji za podaljšanje pripora, zato je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni, saj pritožnika odločilnih okoliščin nista mogla izpodbiti (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Kp 18258/2021
• VSC Sklep I Kp 18258/2021
• Sodba I Ips 74/99