VSK Sklep II Kp 39259/2014

Jedro

Center za socialno delo ni oseba, ki bi v smislu določbe drugega odstavka 367. člena ZKP smela vložiti takšen predlog, vendar je sodišče prve stopnje spregledalo, da se je obsojeni na CSD obrnil kot prava neuka stranka in da je CSD vlogo na sodišče podal v njegovem imenu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog Centra za socialno delo Cerknica (v nadaljevanju: CSD) za nadomestitev obsojenemu M. D. izrečene kazni zapora z delom v splošno korist.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil obsojeni. Navaja, da je CSD Cerknica po njegovem pooblastilu zaprosil za spremembo kazni zapora z delom v splošno korist, omenja, da se nahaja v brezizhodnem položaju, saj bo v primeru, da bo moral na prestajanje zaporne kazni, ostal brez zaposlitve in ne bo mogel več plačevati preživnine za sina niti poskrbeti za sedanjo družino. Navaja, da je CSD Cerknica seznanjen z njegovo situacijo in so po njegovem pooblastilu zaprosili za možnost spremembe zaporne kazni. Navaja še, da je prava neuka stranka in zato prosi za razumevanje in obravnavanje njegove vloge. Prosi, da se mu izrečena kazen zapora spremeni v delo v splošno družbeno korist.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje pravilno navaja, sklicujoč se na določbo drugega odstavka 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), da predlog za alternativno izvrševanje kazni zapora lahko vloži obsojenec, njegov zagovornik ali oseba iz drugega odstavka 367. člena ZKP, med katerimi pa center za socialno delo ni naveden kot oseba, ki bi lahko za obsojenca vložil tovrsten predlog. Ne glede na navedeno je po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje napačna. Glede na določbo drugega odstavka 367. člena ZKP smejo predlog za alternativno izvrševanje kazni zapora podati (tudi) obsojenčev zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik, tudi brez izrecnega pristanka obsojenega, vendar ne proti njegovi volji. V obravnavani zadevi ni dvoma, da center za socialno delo ni oseba, ki bi v smislu določbe drugega odstavka 367. člena ZKP smela vložiti takšen predlog, vendar je sodišče prve stopnje spregledalo, da se je obsojeni na CSD obrnil kot prava neuka stranka in da je CSD vlogo na sodišče podal v njegovem imenu. Iz vloge namreč jasno izhaja, da je obsojeni ta ki prosi, da bi mu sodišče omogočilo izrečeno kazen odslužiti z družbeno koristim delom, zato bi takšno vlogo bilo treba šteti kot njegovo vlogo in ni pomembno, kdo je vlogo zanj sestavil. Res pa je, da ta, sicer pravočasna vloga, ker je obsojeni ni podpisal, ni popolna. Glede na navedeno bi moralo s takšno vlogo sodišče ravnati kot z nepopolno vlogo obsojenega in jo v smislu določbe tretjega odstavka 76. člena ZKP poslati obsojenemu v dopolnitev, torej ga pozvati, da se o vlogi izreče in v kolikor šteje navedeno vlogo za svojo vlogo, da jo podpiše in vrne sodišču v nadaljnje obravnavanje. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenega M. D. ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje in nato novo odločitev (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba U 1067/92-6
• VSM Sklep II Kp 26442/2021
• UPRS sodba I U 479/2013