<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep Cpg 16/2017

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2017:CPG.16.2017
Evidenčna številka:VSK00002500
Datum odločbe:11.05.2017
Senat, sodnik posameznik:mag. Gorazd Hočevar (preds.), Nada Škrjanec Milotič (poroč.), mag. Jana Petrič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:ugotovitveni tožbeni zahtevek - dopustnost ugotovitvene tožbe - zahtevek za ugotovitev dejstva - ugotavljanje pristnosti listine - določnost tožbenega zahtevka - nedoločen tožbeni zahtevek

Jedro

V zvezi z listino bi bilo dopustno le ugotavljanje njene pristnosti, to je ugotavljanje, ali je tista oseba, ki je na listini označena kot podpisnik, listino tudi resnično podpisala.Pritožba zato s konstruktom, da je listina lahko v smislu 181. člena ZPP nepristna tudi, kadar je njena vsebina neresnična, ne more uspeti.

Že glede na to, da je tožeča stranka v izreku zathevka prepisala naloge, ki jih določajo predpisi za upravljalca s komunalnimi odpadki, kaže na to, da njen tožbeni zahtevek ni bil določno postavljen v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP. Predpisi so namreč splošni akti, kar pomeni, da so naloge opredeljene na splošen način, ne pa prilagojene konkretnim okoliščinam, ko ob zapadlosti terjatve tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da nekaj izpolni, naredi, uredi ali plača.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti 4.465,20 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, z dne 25.11.2016, je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo v delu, ki se je nanašala na zahtevek, da se ugotovi, da so dejstva v Notarskem zapisniku o potrditvi dejstev SV 1, z dne 29.4.2014, neresnično ugotovljena, in da ta listina nima učinkov. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da za takšen ugotovitveni zahtevek tožeča stranka nima pravnega interesa.

2. Z izpodbijanim sklepom, z dne 5.12.2016, pa je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo v delu, ki se je nanašala na zahtevek, da se toženi stranki naloži izpolnjevati vse obveznosti iz pogodbe o prenosu in najemu infrastrukture, in sicer tiste, ki so v pogodbi posebej določene, kot tudi obveznosti, ki jih toženi stranki nalagajo veljavni predpisi, katere je tožeča stranka v tožbeni izrek prepisala. Takšno odločitev je prvostopenjsko sodišče temeljilo na ugotovitvi, da tožeča stranka tožbe navkljub pozivu sodišča ni dopolnila tako, da bi bil njen zahtevek konkretiziran, in da bi omogočal njegovo izvršitev.

3. Tožeča stranka je v pritožbi zoper sklep z dne 25.11.2016, s katero je odločitev izpodbijala iz vseh pritožbenih razlogov, navedla, da naj bi bila odločitev prenagljena, neobrazložena in kontradiktorna. Njen tožbeni predlog je bil dvodelen in je glasil na neresničnost dejstev in posledično na neučinkovitost listine. Odločitev sodišča pa je bila mimo zahtevka. Pri vprašanju pristnosti ali nepristnosti listine gre za dejanska vprašanja, glede katerih sta pozitivni in negativni ugotovitveni zahtevek po prvem odstavku 181. člena ZPP izrecno dopustna, pravni interes pa se domneva. Listina je nepristna tudi zato, ker je ponarejena njena vsebina (formalni ali intelektualni falsifikat, tako tudi sodba Vrhovnega sodišča I Ips 234/2002). Zahtevka na drugačen način glede neresničnosti dejstev niti ni moč oblikovati. V skladu z določbo četrtega odstavka 224. člena ZPP je izrecno dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, in da je sama listina nepravilno sestavljena. Del tožbenega predloga na ugotovitev, da listina nima učinka, ne predstavlja odločitve o (ne)pristnosti listine, pač pa predstavlja ugotovitev o pravni posledici nepristnosti listine, kar je prav tako izrecno dopusten tožbeni predlog. Pritožnica ima tudi "dejanski pravni interes", da se ugotovi, "kakšne pravice ima tožena stranka do pritožnice iz naslova najemne pogodbe za javno infrastrukturo". Z ugotovitvijo, da notarski zapis nima učinkov, bi bila odpravljena negotovost glede obstoja te pravice. Izpodbijanemu sklepu je očitati kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, obrazložitev je nerazumljiva, odločilnih razlogov in dejstev ne vsebuje, obenem pa so ti kontradiktorni. Uveljavlja tudi kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ji je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku.

4. V pritožbi zoper sklep, z dne 5.12.2016, je tožeča stranka večkrat ponovila svoje stališče, da je bil zahtevek določno in natančno postavljen, da pa je sodišče pri tem spregledalo, da so naloge, dela in obveznosti, ki jih je navedla v zavrženem delu tožbenega zahtevka, v celoti v dobesednem prepisu veljavnih kogentnih okoljskih predpisov. Izvršilnemu sodišču bi zato v morebitnem izvršilnem postopku moralo biti tudi povsem jasno, kaj je tista obveznost, ki jo bo potrebno izvršiti. Jasno je tudi, kje se to izvede, to je v C. za ravnanje z odpadki S. G., in tudi kdaj naj se izvede, to je takoj. Tožeča stranka ne varuje lastnega interesa, ampak javni interes - varovanje okolja. Gre po večini za nenadomestna dejanja, ki jih lahko opravi le tožena stranka, kot upravljalec "nevarnega odlagališča za odpadke", v izvršbi pa se jo bo prisililo k izvršitvi z izrekanjem denarnih kazni. Zaradi kontradiktornosti med izrekom in obrazložitvijo odločbe uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica ni dolžna in ne more opisati, s koliko delavci, kdaj in na kateri geografski dolžini in širini, s koliko lopatami in krampi, vozili ter drugo tehnično gradbeno mehanizacijo in podobno naj svoje naloge izvede, ravno zato je zakonodajalec določil, da morajo imeti odlagališča nevarnih odpadkov strokovno kvalificirane upravljalce. Osnovni motiv je bil, da se toženo stranko, ki je neutemeljeno in samovoljno odstopila od najemne pogodbe ter izvajanja nujnih nalog, prisili k njihovemu izvajanju. Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne dosega zahtevanega standarda skrbnosti, odločitev pa iz vidika varstva javnega interesa anarhična, nevarna in nevzdržna. Toženka krši pogodbene in zakonske obveze, sodno varstvo pa je pritožnici onemogočeno.

5. Na obe pritožbi je tožena stranka odgovorila, pritrdila je razlogom iz izpodbijanih sklepov, v pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče del tožbe zavrglo, ker ni bila ustrezno popravljena, pa še poudarila, da ni mogoče toženi stranki kar na splošno vnaprej naložiti izvajanje vseh obveznosti, pri čemer ji glede na tožbeni zahtevek sploh ni znano, kaj naj bi glede na tožbo morala storiti.

6. Pritožbi tožeče stranke zoper sklepa nista utemeljeni.

V zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 25.11.2016

7. Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo del tožbe, ki je glasil: "Ugotovi se, da so dejstva v Notarskem zapisniku po trditvi dejstev po 68. členu Zakona o notariatu, opr. št. SV 1, z dne 29.4.2014, neresnično ugotovljena in ta listina nima učinkov". Zahteva, kot jo je v citiranem delu postavila tožeča stranka, je zahteva po ugotovitvi resničnosti dejstev, ugotovljenih v notarskem zapisniku, in po ugotovitvi, da ta zapisnik nima zaradi neresnično ugotovljenih dejstev učinkov. Prvostopenjsko sodišče je pravilno razumelo, kaj je vsebina tega dela tožbenega zahtevka, poleg tega pa je tudi pravilno odločilo, da tako postavljen del tožbe v ugotovitveni obliki ni dopusten.

8. V skladu s 181. členom ZPP se lahko z ugotovitveno tožbo zahteva le ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja. Ugotavljanja dejstev se s takšno tožbo ne more zahtevati1. Izjema od tega pravila je le ugotovitev pristnosti oz. nepristnosti kakšne listine (prvi odstavek 181. člena ZPP), kar je edino dejstvo, ki se lahko z ugotovitveno tožbo ugotavlja.

9. V obravnavanem primeru je tožeča stranka zahtevala ugotovitev resničnosti oz. neresničnosti dejstev iz notarskega zapisnika, s katerim je notar potrdil dejstva po 68. členu Zakona o notariatu. Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je s tem zahtevala ugotovitev dejstev, četudi je v skladu z zgoraj citiranim 181. členom ZPP ugotovitvena tožba mogoča le v zvezi z ugotovitvijo obstoja oz. neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. V zvezi z listino bi bilo dopustno le ugotavljanje njene pristnosti, to je ugotavljanje, ali je tista oseba, ki je na listini označena kot podpisnik, listino tudi resnično podpisala. Da je mogoče zakonsko določeno izjemo glede pristnosti listine tolmačiti le na takšen način, izhaja ne samo iz pravne teorije, na katero se je oprlo tudi prvostopenjsko sodišče2, ampak se je tako večkrat že opredelila tudi sodna praksa3. Pritožba zato s konstruktom, da je listina lahko v smislu 181. člena ZPP nepristna tudi, kadar je njena vsebina neresnična, ne more uspeti. Uspeti pa ne more niti s sklicevanjem na sodbo VS I Ips 234/2002, katera v zvezi s postopkovnim vprašanjem, ki je sporno v predmetni pravdi, ne daje nobenega odgovora, ampak se ukvarja z vprašanjem, ali javna listina zaradi neresničnih podatkov še ohrani značaj javne listine.

10. Na gornjo odločitev o nedopustnosti ugotovitvene tožbe (glede dejstev) ne more vplivati niti pritožbeno sklicevanje na pomembnost tistega, kar je tožeča stranka s takšno tožbo želela doseči, saj lahko stranka pravno varstvo doseže le na zakonsko dopusten način.

K pritožbi zoper sklep z dne 5.12.2016

11. V skladu s prvim odstavkom 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožeča stranka opira zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Da je zahtevek določen, mora biti oblikovan tako, da je natančno opredeljena vsebina sodnega varstva, ki se ga zahteva, to je tako, da besedilo zahtevka ne pušča nobenih dvomov o tem, kakšna je obveznost, ki se nalaga nasprotni stranki. Tako ne sme biti npr. v izvršilnem postopku prepuščeno sodišču ali strankam sklepanje ali dopolnjevanje tega, kakšna obveznost bi ustrezala tistemu, kar je zaobseženo v zahtevku.

12. Tožeča stranka je sprva v tožbi postavila zahtevek tako, da naj bi se toženi stranki naložilo izpolnjevati vse obveznosti iz pogodbe o prenosu in najemu infrastrukture, in sicer tako tistih, ki so v pogodbi posebej določene, kot tudi vseh tistih obveznosti, ki jih toženki nalagajo vsakokratni veljavni predpisi. Po tem, ko je sodišče tožečo stranko pozvalo, da tožbo dopolni tako, da postavi določljiv zahtevek in konkretno določi, katere obveznosti mora izpolniti tožena stranka, je slednja tožbo dopolnila, tako, da je v zahtevek oblikovala na takšen način, da je dotedanjemu besedilu dodala v alinejah prepisane naloge, ki jih Zakon o varstvu okolja, Uredba o odlagališčih odpadkov in občinski Odlok o odlaganju ostankov predelave in odstranjevanju komunalnih odpadkov v Centru za ravnanje z odpadki Nova Gorica določajo izvajalcu gospodarske javne službe, ki opravlja odlaganje ostankov, predelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov. Poleg tega je iz njune medsebojne pogodbe dodala še obveznost, da tožena stranka plačuje najemnino.

13. Že glede na to, da je tožeča stranka prepisala naloge, ki jih določajo predpisi za upravljalca s komunalnimi odpadki, kar je sama tudi poudarila v obravnavani pritožbi, kaže na to, da njen tožbeni zahtevek ni bil določno postavljen v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP. Zgoraj navedeni predpisi so namreč splošni akti, kar pomeni, da so naloge opredeljene na splošen način, ne pa prilagojene konkretnim okoliščinam, ko ob zapadlosti terjatve tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da nekaj izpolni, naredi, uredi ali plača. Pritožbeno sklicevanje, da so naloge dovolj jasne, in da bi v izvršilnem postopku bilo tudi dovolj jasno, katere obveznosti mora tožena stranka izvršiti, že samo po sebi kaže na to, da je ob tako nekonkretizirano oblikovanem tožbenem zahtevku potrebna še dodatna presoja (npr. izvršilnega sodišča), katero obveznost naj bi tožena stranka v okviru splošnih obveznosti, ki jih ima po predpisih, morala izpolniti. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da je bil tožbeni zahtevek tudi po popravi tožbe še vedno nedoločen, in da tožba še vedno ni bila primerna za obravnavo4, je zato tudi po presoji pritožbenega sodišča povsem pravilna. Tožeča stranka bi morala, če tožena stranka kot pogodbenica ni izvrševala s pogodbo prevzetih obveznosti, uveljavljati tiste pravice, ki jih ima pogodbi zvesta stranka v skladu z zakonom, ne pa vnaprej, "na zalogo" zahtevati izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti. Zato je tudi pritožbeni očitek, da je tožeči stranki navkljub kršitvam pogodbenih in zakonskih obveznosti s strani tožene stranke onemogočeno sodno varstvo, povsem neutemeljen.

14. O stroških pritožbenega postopka je sodišče odločalo na podlagi 154. člena ZPP in je tožeči stranki, ki s pritožbo ni uspela, naložilo, da toženi stranki povrne njene stroške pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 5.12.2016. Odmerilo jih je v višini 4.465,20 EUR, predstavljajo pa izdatke tožene stranke za nagrado za postopek (po tar. št. 3210 ZOdvT) in za pt stroške (po tar. št. 6001), oboje povečano za 22 % DDV (tarifna številka 6007). Pritožbeno sodišče pa toženi stranki ni priznalo pritožbenih stroškov v zvezi z izpodbijanjem sklepa z dne 25.11.2016, saj glede na evidentno neutemeljeno pritožbo glede zavrženja ugotovitvenega dela tožbe, s katero naj bi se ugotavljala dejstva, ti pritožbeni stroški niti niso bili za odločitev o pritožbi potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------
1 Poleg tega pa bi takšna sodba, če bi do nje prišlo, ne nudila tožeči stranki nobenega pravnega varstva.
2 A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 158
3 npr. odločbe II Ips 436/2010, VSM Cpg 354/2012, VSC Cpg 267/2008
4 zaradi česar jo je sodišče v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP pravilno zavrglo


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 180, 180/1, 181, 181/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwOTU3