VSK Sklep CDn 188/2016

Jedro

V skladu z drugim odstavkom 73. člena ZZK-1 vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, in so bili dovoljeni proti vknjiženemu lastniku, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Navedeno določilo je jasno in ne daje podlage za razlago, za katero se zavzema pritožnik, in sicer da naj bi bilo načelo vrstnega reda zgolj postopkovno načelo, ki naj ne bi učinkovalo na vpise na podlagi odločb sodišča, ki omejujejo razpolagalno sposobnost lastnika nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec D. d.o.o. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca D. d.o.o. z dne 11.4.2016 z dopolnitvijo z dne 12.4.2016 in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim je bilo dovoljeno, da se pri osnovnem pravnem položaju uvodoma navedene nepremičnine v vrstnem redu zaznambe za pridobitev lastninske pravice vknjiži lastninska pravica v korist predlagatelja, izbriše predznamovana hipoteka pod ID: 1, vpisana v korist D. d.o.o. kot upnika in izbriše zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pod ID: 2.

Nasprotni udeleženec D. d.o.o. vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog zavrne. Navaja, da je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru Z 86/2015 z dne 12.11.2015 ugodeno njegovemu predlogu za izdajo predhodne odredbe zaradi zavarovanja terjatve po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru III P 216/2014 z dne 14.5.2015. Z navedenim sklepom je bila odrejena predhodna odredba z vknjižbo predznambe zastavne pravice do višine zavarovane terjatve pri uvodoma navedeni nepremičnini, ki velja do pravnomočne sodbe v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, opr. št. III P 216/2014. Prvostopenjsko sodišče je sprejelo napačno materialnopravno stališče, da izdana predhodna odredba ne vpliva na pridobitev lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu in nima učinka na pozneje sklenjeno pogodbo kot zavezovalnim pravnim poslom. Skladno z določbo prvega odstavka 73. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) vpisana zaznamba vrstnega reda ni ovira za dovolitev nadaljnjih vpisov. Res je sicer, da drugi odstavek istega člena določa, da vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in so bili dovoljeni proti vknjiženemu lastniku oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem pravic, pridobljenih glede na vknjiženo lastninsko pravico, učinkujejo pod razveznim pogojem, vendar pa v konkretnem primeru navedene določbe ni mogoče uporabiti tako togo kot se glasi. Pri načelu vrstnega reda vpisov v zemljiško knjigo gre izključno za postopkovno načelo. Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice bi v načelu lahko pomenila zgolj to, da morebitni vpisi v zemljiški knjigi, ki bi bili opravljeni v času po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, ne bi ovirali vpisa lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Takšno postopkovno varstvo vrstnega reda pa je bodočemu lastniku nepremičnine lahko podeljeno izključno v zvezi s kasnejšimi prostovoljnimi in dovoljenimi razpolaganji zemljiškoknjižnega lastnika, nikakor pa tudi ne v zvezi z odločbami sodišča, ki posegajo in omejujejo razpolagalno sposobnost lastnika nepremičnine. Navedeno je potrebno razumeti v zvezi s samim pojmom zaznambe vrstnega reda, ki je razpolagalno pravno dejanje imetnika lastninske pravice, ki ni opravljeno v korist določene osebe, ampak gre le za abstraktni razpolagalni pravni posel, kar omogoča zlorabe tega instituta. Prodajna pogodba z dne 1.3.2016, sklenjena med Polko Bošković kot prodajalko in predlagateljem kot kupcem, ne predstavlja samo zavezovalnega pravnega posla, temveč tudi razpolagalno dejanje, ker je v prodajni pogodbi vsebovano tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Zaznamba vrstnega rada za pridobitev lastninske pravice bodočega lastnika predstavlja zgolj fikcijo, da je prodajalec za nepremičnino že izdal zemljiškoknjižno dovoljenje za vknjižbo lastninske pravice. Nasprotni udeleženec je že v ugovoru in njegovi dopolnitvi poudaril, da je v konkretnem primeru s strani prodajalke prišlo do zlorabe instituta zaznambe vrstnega reda, mimo katere ne more iti zemljiškoknjižno sodišče v sicer formalnem zemljiškoknjižnem postopku. V predmetnem postopku je bil zemljiškoknjižni predlog za vpis predznambe hipoteke nasprotnega udeleženca vložen dne 16.11.2015 in vpis izveden dne 26.2.2016. Prodajna pogodba med P. B. kot prodajalko in predlagateljem pa je bila sklenjena in zemljiškoknjižno dovolilo izdano šele po trenutku, od katerega učinkuje vpis predznamovane hipoteke v korist nasprotnega udeleženca. Smisel predhodne odredbe je ravno ta, da se zavaruje denarna terjatev, ki še ni izvršljiva, če obstaja nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Zaradi navedenega mora predhodna odredba veljati in učinkovati toliko časa, dokler se ne razčisti osnovna terjatev in vsebina pravnega posla iz katerega izhaja. V konkretnem primeru, zaradi zlorabe instituta zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, z izbrisom predznamovane hipoteke v korist pritožnika izdana predhodna odredba popolnoma izgubi smisel, nasprotnemu udeležencu pa je kršena ustavno zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. S prenosom lastninske pravice na obravnavani nepremičnini na novega imetnika bo dolžnica P. B. dejansko obšla izdano predhodno odredbo, popolnoma izničila njen pomen in sam institut zavarovanja terjatev in nasprotnemu udeležencu onemogočila uveljavitev njegove terjatve po nastopu izvršljivosti. Prodajna pogodba, sklenjena med P. B. kot prodajalko in predlagateljem kot kupcem je bila dne 1.3.2016 sklenjena zgolj fiktivno z izključnim nemoralnim namenom oškodovanja nasprotnega udeleženca kot upnika prodajalke in je zaradi nedopustne podlage nična. Navedeno bi moralo pri odločanju o predlogu za vpis lastninske pravice upoštevati tudi sodišče prve stopnje in predlagani vpis zavrniti, saj je že na prvi pogled očitno, da je v konkretnem primeru prišlo do zlorabe instituta zaznambe vrstnega reda. Takšne očitne zlorabe zemljiškoknjižnega instituta pa sodišče prve stopnje ne bi smelo prezreti oziroma dovoliti kljub načelu formalnosti zemljiškoknjižnega postopka, določenega v 124. člen ZZK-1. Zemljiškoknjižno sodišče ne more in ne sme dovoliti kršitve ustavno zagotovljenih pravic s sklicevanjem na načelo formalnosti postopka, še posebej upoštevaje dejstvo, da v tem trenutku nasprotnemu udeležencu ni zagotovljeno nobeno drugo pravno sredstvo zoper ravnanje nasprotne udeleženke P. B. in predlagatelja zemljiškoknjižnega postopka.

Nasprotna udeleženka je o odgovorila na pritožbo. Predlagala je njeno zavrnitev in priglasila stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet predmetnega postopka je vknjižba lastninske pravice v korist predlagatelja v zaznamovanem vrstnem redu za pridobitev lastninske pravice. Odločilna dejstva, ki jih pritožba ne izpodbija, so: - da je bila pri uvodoma navedeni nepremičnini, last P. B., vpisana zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice v korist predlagatelja, ki je začela učinkovati 8.6.2015 (ID zaznambe: 2), - da je bila za tem pri isti nepremičnini na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Kopru Z 86/2015 z dne 12.11.2015 vpisana predznamba hipoteke zaradi zavarovanja terjatve pritožnika, ki je začela učinkovati 16.11.2015 (ID predznambe: 1); - da je bil dne 24.3.2016 vložen predmetni predlog za vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu pridobitve lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene dne 1.3.2016 med predlagateljem kot kupcem in P. B. kot prodajalko. Na podlagi navedenih dejstev je sodišče utemeljeno dovolilo predlagani vpis lastninske pravice v korist predlagatelja. Zaznamba vrstnega reda namreč varuje vpis pravice, katere vpis bo predlagan kasneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (68. člen ZZK-1). V konkretnem primeru je torej varovala vpis lastninske pravice od 8.6.2015. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe (lastninske) pravice v zaznamovanem vrstnem redu, glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda (tretji odstavek 74. člena ZZK-1), v konkretnem primeru torej glede na stanje 8.6.2015. Stanje vpisov na dan 8.6.2015 pa je dovoljevalo predlagani vpis, saj je bila predznamba hipoteke na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Kopru Z 86/2015 z dne 12.11.2015 vpisana šele kasneje in učinkuje od 16.11.2015. V skladu z drugim odstavkom 73. člena ZZK-1 vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, in so bili dovoljeni proti vknjiženemu lastniku (v konkretnem primeru predznamba hipoteke v korist pritožnika), učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Navedeno določilo je jasno in ne daje podlage za razlago, za katero se zavzema pritožnik, in sicer da naj bi bilo načelo vrstnega reda zgolj postopkovno načelo, ki naj ne bi učinkovalo na vpise na podlagi odločb sodišča (v konkretnem primeru na podlagi predhodne odredbe), ki omejujejo razpolagalno sposobnost lastnika nepremičnine. Glede na zakonsko ureditev neuspešno uveljavlja, da naj bi bilo njegovo zavarovanje, ki ga je dosegel z izdano predhodno odredbo, brez smisla in njegova pravica do sodnega varstva kršena, saj bi predznamovana hipoteka, če ne bi izgubila veljave zaradi nastopa razveznega pogoja, ostala vpisana. V konkretnem primeru pa je razvezni pogoj nastopil, zato je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odločilo o izbrisu tega vpisa (peti odstavek 74. člena ZZK-1). Pravilno je tudi odločilo, da vknjižba lastninske pravice učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba vrstnega reda in hkrati tudi pravilno dovolilo izbris zaznambe vrstnega reda, v katerem je bila vknjižba dovoljena (peti odstavek 74. člena ZZK-1).

Kot je že pravilno navedlo sodišče prve stopnje, velja v zemljiškoknjižnem postopku načelo formalnosti. Zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odloča na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov (124. člen ZZK-1). Pritožba zato v zemljiškoknjižnem postopku ne more uspeti s trditvami o ničnosti prodajne pogodbe zaradi nedopustne podlage in zlorabe vrstnega reda.

Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

Datum zadnje spremembe:

26.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSM I Ip 440/2009.
• VSK Sklep CDn 245/2016
• VSL sklep I Cp 109/2015