VSK Sklep CDn 283/2016

Jedro

ZZK-1 v 1. točki drugega odstavka 13. člena, ki kot obligacijsko pravico, ki se vpisuje v zemljiško knjigo določa pravico prepovedi odtujitve in obremenitve, če je nastala na podlagi pravnega posla, ureja dva pravna položaja. Prvi pravni položaj je, če so izpolnjeni pogoji za vpis te prepovedi v zemljiško knjigo po SPZ, drugi pa, če je prepoved omejitve in obremenitve nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. OZ v 559. členu določa, da se lahko preživljanec v korist preživljanca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če se prepoved razpolaganja nanaša na nepremičnine, gre za specialno ureditev v primerjavi s SPZ, ki se ji omejene absolutne učinke zagotovi prav z vknjižbo prepovedi razpolaganja v zemljiški knjigi. Glede na specialnost ureditve v OZ in vsebino 2. alineje 1. točke drugega odstavka 13. člena ZZK-1, se lahko prepoved razpolaganja, če je dogovorjena v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, vknjiži tudi v korist nekoga, ki ne sodi v krog oseb iz 38. člena SPZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice se razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja in izpodbijani sklep Dn 160957/2016 z dne 25.7.2016 spremenilo tako, da predlaganega vpisa ni dovolilo (točka I izreka). Obenem je odločilo, da predlagatelj sam nosi stroške ugovora (točka II izreka).

Zoper sklep je pravočasno vložil ugovor predlagatelj. Uvodoma povzema dosedanji potek postopka in meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, saj je bil izdan ob napačni uporabi materialnega prava, izrek pa nasprotuje razlogom, kar pomeni absolutno kršitev postopka. Sodišče v obrazložitvi pravilno ugotavlja, da je podlaga za vpis pravice prepovedi odtujitve in obremenitve pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena v notarskem zapisu med preživljanko E. M., predlagateljem, njenim vnukom kot preživljalcem in nadomestno preživljalko, D. S.. Pravilno tudi citira drugi odstavek 13. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevnju: ZZK-1). Pritožba poudarja, da navedeno določilo ureja dve različni situaciji in sicer prvo, v kateri se prepoved odtujitve lahko vpiše, če je bila ustanovljena s pravnim poslom, v korist katere izmed oseb, ki so naštete v 38. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), in drugo, v kateri se prepoved odtujitve lahko vpiše, če je bila ustanovljena na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne da bi bili pri tem določeni kakršnikoli drugačni pogoji. Na podlagi 5. in 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa so bile v peredmetni zadevi izpolnjene vse predpostavke za predlagano vknjižbo. Sodišče nepravilno razlaga omenjeno določbo ZZK-1 in svojo odločitev utemeljuje s sodno prakso in literaturo, ki napotuje na drugačno odločitev, kot jo je sprejelo. V komentarju SPZ je na 226. strani sicer res navedeno, da lahko prepoved odtujitve in obremenitve pridobi absolutne učinke le, če je ustanovljena med osebami, ki jih zakon taksativno našteva in če je vpisana v zemljiško knjigo, vendar pa obravnavano zadevo kot specialna predpisa urejata Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ) in ZZK-1, saj gre za ustanovitev pravice prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Glede na specialnost določbe 559. člena OZ in v zvezi s 13. členom ZZK-1 pa tudi avtor komentarja SPZ na 228. strani ugotavlja, da je potrebno prepoved odtujitve in obremenitve, če je ustanovljena na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju vpisati v zemljiško knjigo tudi v korist osebe, ki ne sodi v krog oseb, ki jih SPZ taksativno našteva. Podobno izhaja tudi iz tretje knjige komentarja posebnega dela OZ (stran 552 - 553). Nazadnje je sodišče neutemeljeno sklicevalo na sklep VSL I Cp 947/2011 z dne 7.9.2011, ki ne ureja situacije kot je predmetna, saj se nanaša na ustanovitev pravice s pogodbo o izročitvi iz razdelitvi premoženja. Tudi v navedenem sklepu je na kratko pojasnjeno, da se v primeru, da prepoved nastane na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, le-ta lahko vpiše v zemljiško knjigo, ne glede na to, ali upravičenec spada v krog oseb iz 38. člena SPZ. Nepravilna je odločitev sodišča tudi v zvezi z vračilom sodne takse. Strošek plačila sodne takse je nastal zgolj zaradi napačne odločitve sodišča in je v takšnih primerih varstvo stranke po 36.členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) bistvenega pomena. Pritožnica se sklicuje na sodno prakso (na primer VSL II Cp 187/2015 z dne 18.6.2015, VSL I Cp 2510/2010 z dne 7.7.2010). V obravnavani zadevi bi lahko sodnica zahtevek za vračilo sodne takse zavrnila zgolj z utemeljitvijo, da stranka s pravnim sredstvom ni uspela, nikakor pa ne na način, kot je to razvidno iz samega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče je v izreku zavrnilo ugovor predlagatelja in v obrazložitvi kot razlog navedlo, da vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve v zemljiško knjigo ni dopusten, ker je bila v pogodbi o dosmrtnem preživljanju¹ določena med M. E. in predlagateljem, ki je njen vnuk, in torej ne sodi v krog upravičencev iz četrtega odstavka 38. člena SPZ. Pritožbeni očitek, da izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje razlogom odločitve, torej ne drži. Očitana kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

Pritožba pa utemeljeno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava. Kot pravilno opozarja pritožba, ZZK-1 v 1. točki drugega odstavka 13. člena, ki kot obligacijsko pravico, ki se vpisuje v zemljiško knjigo določa pravico prepovedi odtujitve in obremenitve, če je nastala na podlagi pravnega posla, ureja dva pravna položaja. Prvi pravni položaj je, če so izpolnjeni pogoji za vpis te prepovedi v zemljiško knjigo po SPZ, drugi pa, če je prepoved omejitve in obremenitve nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. V predmetni zadevi je predlagatelj predlagal vpis prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. OZ v 559. členu določa, da se lahko preživljanec v korist preživljanca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če se prepoved razpolaganja nanaša na nepremičnine, gre za specialno ureditev v primerjavi s SPZ, ki se ji omejene absolutne učinke zagotovi prav z vknjižbo prepovedi razpolaganja v zemljiški knjigi. Glede na specialnost ureditve v OZ in vsebino 2. alineje 1. točke drugega odstavka 13. člena ZZK-1, se lahko prepoved razpolaganja, če je dogovorjena v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, vknjiži tudi v korist nekoga, ki ne sodi v krog oseb iz 38. člena SPZ².

Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da se prepoved razpolaganja v zemljiški knjigi na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne more vpisati v korist osebe, ki ne sodi v ovir oseb iz drugega odstavka 38. člena SPZ, sodišče ni presodilo, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za dovolitev predlaganega vpisa po 148. členu ZZK-1.

Vse ostale pritožbene navedbe (glede vračila sodne takse) niso relevantne za odločitev v predmetnem postopku³.

Glede na navedeno je pritožbeno pritožbi ugodilo in na podlagi 5. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

..................................................................

¹Sklenjena v notarskem zapisu dne 20.4.2016 med M. E. kot preživljanko, predlagateljem kot preživljalcem in D. S. kot nadomestno preživljalko.

²Primerjaj: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, 2004, str. 228, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV založba, 2004, 3. knjiga, stran 552, 553

³Navedbe se nanašajo na postopek v zvezi z vrnitvijo takse po 36. in 37. členu ZST-1

Datum zadnje spremembe:

26.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Cp 862/2011
• VSK sklep CDn 273/2016
• VSK Sklep CDn 203/2021