VSK Sklep I Cp 831/2016

Jedro

V okviru ugotavljanja otrokove koristi treba namreč upoštevati tako načelo, da je v otrokovo korist, da se družinske vezi pretrgajo le izjemoma (na kar opozarja pritožba), kot tudi načelo, da je otroku v korist, da odrašča in se razvija v varnem in zdravem okolju. Pravica do družinskega življenja predlagateljice ne upravičuje do stikov, ki bi škodovali dekličinemu zdravju in razvoju. Če so stiki za deklico škodljivi, se mora materina pravica umakniti dekličini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice, s katerim je zahtevala, da se določijo stiki med mld. L. Č. (prej E. G.) in njeno materjo (predlagateljico) tako, da potekajo enkrat na štirinajst dni, skupaj tri ure, na naslovu rejnikov ali na drugem, med predlagateljico in rejniki, dogovorjenem naslovu. Zavrnilo je tudi predlog predlagateljice za določitev stikov z začasno odredbo in odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje predlagateljica. Navaja, da je sodišče njen predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da predlagani stiki za mld. deklico ne bi predstavljali nobene koristi. Pri presoji se je oprlo na mnenje izvedenke dr. M. T.. Pooblaščenka predlagateljice poudarja, da je seznanjena s strokovnostjo in bogatimi izkušnjami izvedenke, da pa se kljub temu ne more izogniti občutku, da je izpodbijana odločitev v konkretni zadevi nesorazmerna in temelji na nepopolnih dejanskih ugotovitvah, ki so pripeljale tudi do zmotne uporabe materialnega prava. Izvedenka je podala mnenje na podlagi opazovanj stikov iz leta 2014. Utemeljevanje mnenja tudi na poročilih CSD in mnenju izvedenca, ki je izdelal mnenje v postopku odvzema roditeljske pravice, o stikih, ki so potekali pred več kot letom in pol, ne omogoča preizkusa, ali bi pri predlagateljici pri navezovanju stikov z mld. hčerko prišlo do napredka, če stiki s strani CSD ne bi bili samovoljno ukinjeni. Hčerka po ugotovitvah izvedenke predlagateljice sploh ne pozna. Če so stiki pri starosti otroka treh let prenehali, po naravi stvari ni mogoče vzpostaviti odnosa, ne glede na bolezensko stanje predlagateljice. Postavlja se vprašanje, zakaj se med predlagateljico in otrokom ni razvil sploh noben, ne samo čustven odnos. Mnenja izvedenke se zato ne da povsem preizkusiti, saj iz poročila CSD izhaja, da je podpiral stike in predlagateljici dajal napotke le do konca leta 2014, potem pa ne več, čeprav je v letu 2014 prišlo do poslabšanja predlagateljičinega stanja, konec leta 2015 pa celo do recidiva. Sodišče je kratilo predlagateljičino pravico do izjave in do kontradiktorne obravnave, saj določenih vprašanj izvedenki ni dopustilo. Zakaj, ni jasno. Zaradi takega postopanja je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Glede na odgovore izvedenke ni jasno razvidno, na čem temelji mnenje izvedenke (ali na mnenjih CSD, mnenju izvedenca P. ali na njenih lastnih ugotovitvah). Sodišče pri svoji presoji in zavrnitvi predloga predlagateljice ni opravilo testa sorazmernosti med pravico otroka in pravico predlagateljice, določeno v 54. členu Ustave. Odločitve sodišča prve stopnje se ne da preizkusiti. Iz ustaljene sodne prakse Sodišča za človekove pravice izhaja, da je le v izjemnih primerih v korist otroka, da se družinske vezi prekinejo in je zato treba storiti vse, kar je primerno in mogoče za ohranitev odnosov. Sodišče ni ugotavljalo, ali je bilo v konkretnem primeru storjeno vse, da se odnos ohrani (z izvrševanjem že tako skromnega obsega stikov ali kako drugače), in to kljub okoliščini, da je bila predlagateljici že odvzeta roditeljska pravica. V konkretnem primeru je prišlo do izvotlitve predlagateljičine pravice v smislu 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. CSD, ki je utemeljeval prekinitev vezi med predlagateljico in mld. L. na okoliščinah, ki so bile podane tekom postopka odvzema roditeljske pravice, ni ravnal zakonito in pravilno. Zato tudi mnenje izvedenke, ki je kot enega od virov vzela tudi poročila CSD, ne da bi sama opravila observacijo stika med mld. L. in predlagateljico, ne more biti povsem eksaktno. Predlagateljica ni nikjer v mnenju zasledila stališča izvedenke do obsega predlaganega stika. Ni se mogoče znebiti občutka, da je izvedenka mnenje podala iz stališča, kot da bi bil predlagan širši obseg stikov. Predlagateljica predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Na pritožbo predlagateljice je odgovorila četrta nasprotna udeleženka. Zavrača navedbe predlagateljice in predlaga zavrnitev pritožbe. Stike med mld. L. in predlagateljico sta z možem v preteklosti vedno podpirala, jih vzpodbujala. Kljub temu pri predlagateljici ni bilo nobenega napredka, temveč se je stanje slabšalo. Stiki, kakršni so bili, mld. L. niso bili v korist, ampak so jo spravljali v stisko in nelagodje. Zaveda se pomena stikov otrok z rodno družino, vendar ne na račun ogrožanja ali škodovanja otroku. Pri tem opozarja, da s pojmom škode ali ogrožanja nima v mislih golega dejstva, da je stik za otroka naporen. Otrok ima lahko stik z rodno materjo, ki je zanj naporen, a ga vseeno ne ogroža. Stiki s predlagateljico pa so za mld. L. nevarni in jih zato ne more biti. Izpostavlja primer ESČP Couillard Maughery proti Franciji. Četrta nasprotna udeleženka, njen mož in delavke centrov za socialno delo so pri vzpostavljanju stikov med mld. L. in predlagateljico naredili vse, kar se je dalo, pa pri tem niso bili uspešni.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet obravnavanja v tej zadevi je bil predlog predlagateljice za določitev stikov z mld. L. Č. (deklico). Predlagateljica je dekličina biološka mati. Roditeljska pravica nad deklico je bila predlagateljici v letu 2014 odvzeta in v letu 2016 (tekom postopka za določitev stikov) je bila deklica posvojena s strani tretjega udeleženca in četrte udeleženke. V tem okviru je sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za ureditev stikov izhajalo iz določbe 106.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa pravico otroka do stika z osebami, s katerimi je družinsko povezan. Predlog za določitev stikov v razmerju do prvega in drugega udeleženca je zavrnilo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije (9. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) in z odločitvijo sodišča prve stopnje v tem delu pritožba ne polemizira. V nadaljevanju se je pri odločanju o predlogu sodišče pravilno osredotočilo na ugotavljanje koristi mld. deklice pri stikih s predlagateljico. Popolno in pravilno je ugotovilo vsa, za odločitev pravno pomembna dejstva, tako v luči pravno pomembnih določb ZZZDR, kot v luči predlagateljičinih ustavno in konvencijsko varovanih pravic. Svoje ugotovitve je jasno, skladno in prepričljivo obrazložilo. Ker je ugotovilo, da mld. L. Č. stiki s predlagateljico niso v korist, je predlagateljičin predlog pravilno zavrnilo.

6. Svojo odločitev je med drugim oprlo na mnenje izvedenke dr. M. T., dr. med., ki ji tudi predlagateljica priznava visoko strokovnost in bogate izkušnje. Očitki pritožbe, da je mnenje izvedenke nezmožno preizkusa, ker ni popolnoma jasno, na kaj je izvedenka oprla svoje mnenje, in da zaradi ne-izvedbe observacije stika med predlagateljico in deklico mnenje ne more biti eksaktno, so neutemeljeni.

7. V postopku na prvi stopnji je izvedenka namreč natančno pojasnila, katere vire je proučila pred izdelavo mnenja (povzeti so v 20. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa). Poudarila je, da je proučila vso razpoložljivo dokumentacijo, kar je bila tudi dolžna storiti, opravila psihiatrični pregled in intervju s predlagateljico ter pedopsihiatrični intervju z mld. L.. Zaslišana je razmejila vire, ki jih je proučila, od ugotovitev, do katerih je kot strokovnjakinja prišla. Zavrnila je navedbe predlagateljice, da se je oprla na mnenje dr. P. ali mnenje CSD, od tam je črpala le podatke, kako je nek stik potekal (13., 14., 15. stran prepisa zvočnega posnetka naroka z dne 13.7.2015, v nadaljevanju prepis). Po mnenju pritožbenega sodišča so njeni odgovori jasni, obrazložitev sodišča prve stopnje v zvezi s tem skladna, razumljiva in nedvoumna, mnenje izvedenke pa zmožno preizkusa. Izvedenka je mnenje utemeljila na kompleksnih ugotovitvah o odnosu med predlagateljico in deklico v času, ko so se stiki še izvajali, o sedanjem stanju predlagateljice in njeni sedanji, iz njene bolezni izvirajoči,¹ nezmožnosti vzpostavitve stika, ki bi bil za deklico koristen, o njenem sedanjem negativnem odnosu do dekličinih posvojiteljev in o tem, kako bi stiki s predlagateljico vplivali na deklico.² Kar se tiče zavrnitve observacije stika med predlagateljico in deklico in s tem povezanih pritožbenih očitkov pa iz izpodbijanega sklepa izhaja, da bi bila izvedba le te v nasprotju s pravili medicinske stroke in zatorej tudi v nasprotju z določili Zakona o pravdnem postopku - ZPP, pa katerih morajo izvedenci svoje mnenje podati v skladu s pravili znanosti in stroke (251. člen). Poleg tega bi bila izvedba observacije stika za deklico škodljiva in zato nedopustna tudi iz vidika varstva otrokove koristi.

8. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da je bila predlagateljici kršena pravica do izjave s tem, ko sodišče ni dopustilo določenih vprašanj izvedenki. Pritožba ne pojasni, katero od vprašanj izvedenki, ki niso bila dovoljena, bi bilo za odločitev pravno pomembno in zakaj. Iz prepisa zvočnega posnetka izhaja, da so vsi udeleženci v postopku (med njimi pooblaščenec predlagateljice in predlagateljica) imeli možnost postavljati vprašanja izvedenki. Pooblaščenca predlagateljice je sodišče tekom postopka večkrat opozorilo, da se osredotoči na postavljanje vprašanj, ki so za odločitev pomembna, zaslišanje izvedenke pa se je zaključilo, ko so bila vprašanja zanjo izčrpana.

9. Pritožba na več mestih problematizira tudi s prekinitvijo stikov med predlagateljico in deklico, češ - da zaradi slednje drugačne odločitve zaradi odtujenosti deklice niti ni bilo moč pričakovati, - da ni mogoče preizkusiti, ali bi v odnosu med deklico in predlagateljico prišlo do napredka, če stiki ne bi bili prekinjeni in - da ni ugotovljeno, ali je bilo storjeno vse za ohranitev odnosov med njima. Očitki v tej smeri so neutemeljeni, saj pritožba z njimi po mnenju pritožbenega sodišča zgreši nosilne argumente izpodbijane odločitve.

10. Iz izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da so za mld. L. stiki s predlagateljico škodljivi zaradi pomanjkanja emocionalnih kapacitet predlagateljice za vzpostavitev odnosa z deklico³ in njenega negativnega odnosa do dekličinih posvojiteljev. Izvedenka je ugotovila, da je predlagateljica (ki si stike sicer razumsko želi), čustveno splitvena, kar je značilen znak shizofrenskega procesa in se običajno s časom še povečuje, da ne prepoznava čustev druge osebe, ker jih ne zaznava, izhaja iz sebe, otroka ne zna ocenjevati kot individuum in se na to odzvati, ne zna oceniti, kakšen pristop potrebuje otrok v posameznem obdobju, ne ve, kaj posamezno obdobje razvoja pomeni za otrokove sposobnosti (18. stran sklepa, 7., 16. stran prepisa). Mld. L. ne dojema kot individualnega bitja, pač jo vključuje v nekakšno skupnost svojih otrok, ki so ji bili po krivici odvzeti. Za otroka je stik z osebo, ki se nanj ne odziva, neprijeten, mučen, obremenjujoč (17. stran sklepa). V konkretnem primeru, ko je ta oseba biološka mati, pa je to za mld. L. celo travma. Mati je za otroka pomembno bitje⁴ in če ga mati ne razume, se nanj ne odziva, se ga ne zna dotakniti, je to za otroka travmatična izkušnja. Že zaradi opisanega mld. L. stik s predlagateljico ne bi bil v korist. Drugi razlog, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo zavrnitev predloga za določitev stikov in s katerim pritožba niti ne polemizira, pa je odklonilen odnos predlagateljice do dekličinih posvojiteljev, ki ga predlagateljica ne skriva. Vzbujanje dvoma v tiste, ki za otroka skrbijo, pri otroku povzroči dvom v samega sebe, kar je za otroka škodljivo in razdiralno. Nekaj, kar je za otroka škodljivo in razdiralno, pa mu seveda ne more bit v korist.⁵

11. Z zavrnitvijo predloga predlagateljice tudi ni prišlo do nedopustnega posega v pravice predlagateljice do družinskega življenja (54. člen Ustave in 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP). V te kršitve usmerjeni očitki niso utemeljeni. Predlagateljica kot biološka mati mld. L. Č. želi vzpostavitev stikov z deklico, ki je bila posvojena s strani tretjega udeleženca in četrte udeleženke. V primerih, kot je konkretni, ko je treba pri odločitvi vzeti v obzir interese biološke matere, otroka in posvojiteljske družine, mora biti pri iskanju ravnotežja med njimi glavno vodilo otrokova korist.⁶ To vodilo je sodišče prve stopnje upoštevalo in korist otroka kot vrednostni pojem ustrezno konkretiziralo. Ni res, da bi pri tem ravnalo arbitrarno, kot očita pritožba. V okviru ugotavljanja otrokove koristi treba namreč upoštevati tako načelo, da je v otrokovo korist, da se družinske vezi⁷ pretrgajo le izjemoma (na kar opozarja pritožba), kot tudi načelo, da je otroku v korist, da odrašča in se razvija v varnem in zdravem okolju. Pravica do družinskega življenja predlagateljice ne upravičuje do stikov, ki bi škodovali dekličinemu zdravju in razvoju.⁸ Če so stiki za deklico škodljivi, se mora materina pravica umakniti dekličini. Prav takšni pa bi bili za deklico v konkretnem primeru stiki s predlagateljico: Škodljivi, celo travmatični, in bi lahko ogrozili njen razvoj.⁹ Sodišče prve stopnje je zato predlog predlagateljice pravilno zavrnilo.

12. Občutek pritožbe, da je izvedenka podajala mnenje iz stališča, kot da bi bil predlagan širši obseg stikov, nima podlage v spisovni dokumentaciji. Vsi udeleženci postopka so bili seznanjeni s predlaganim obsegom stikov, prav tako izvedenka. V tem okviru se je obravnavala zadeva, izvajal dokazni postopek z izvedeniškim mnenjem vred ter sprejela odločitev. Očitek, da pri odločitvi skromnost obsega stika ni bila upoštevana, zato ni utemeljen.

13. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (365. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Predlagateljica ima diagnosticirano paranoidno shizofrenijo.
² Izvedenka poudarja, da si mora k razvoju odnosa prizadevati starš sam - on mora izražati posluh za otrokova sporočila o njegovih vsestranskih potrebah, ta sporočila zaznati, jih pravilno interpretirati.
³ Izvedenka je zaslišana pojasnila način ugotavljanja emocionalnih kapacitet posameznika, v konkretnem primeru predlagateljice in svojo usposobljenosti za to (17. stran prepisa).
⁴ Mld. L. je zelo bistra in v starosti, ko zna oceniti, kaj je zanjo pomembno in kaj ne (roj. 31.12.2010).
⁵ V pojasnilo predlagateljici (ne kot odgovor na njene pritožbene trditve - ta je izčrpan že v gornji obrazložitvi) pa pritožbeno sodišče še dodaja, da pritožbeni očitki, ki letijo na CSD in neizvajanje stikov v zadnjem letu in pol tudi sicer niso na mestu. Predlagateljici je bila roditeljska pravica pravnomočno odvzeta, predlagateljica pa takoj, ko je stike želela, seznanjena z načini oziroma postopki za njihovo uveljavljanje. Kdaj je te postopke nato sprožila, pa je bila stvar njene odločitve.
⁶ Kearns v France, no. 35991/04, § 79, ECHR 2008. Tudi Qama v. Albania and Italy, no 4604/09, § 81, ECHR 2013, in druge.
⁷ Sodišče je štelo, da vez med mld. L. Č. in predlagateljico sodi v okvir družinskega življenja (Kearns v France, no. 35991/04, § 72, ECHR 2008.
⁸ Neulinger and Shuruk v Switzerland, no 41615/07, § 135-136, ECHR 2010. Tudi Y.C. v The United Kindom, no 4547/10, § 134-135, ECHR 2012, in Sommerfeld v Germany, no 31871/96, § 64, ECHR, 2003.
⁹ V konkretnem primeru sicer posvojitelji mld. L. Č. ne prikrivajo njenega biološkega izvora in povezanosti s predlagateljico. Stikom nasprotujejo, ker so za L. škodljivi.

Datum zadnje spremembe:

26.09.2017

Podobni dokumenti:

• sodba in sklep U 1684/2004
• Sodba X Ips 6/2014
• VSL Sklep IV Cp 1309/2017