<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep I Cp 150/2017

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2017:I.CP.150.2017
Evidenčna številka:VSK00002663
Datum odločbe:29.08.2017
Senat, sodnik posameznik:Špela Prodan (preds.), Tatjana Markovič Sabotin (poroč.), mag. Mojca Kete Ujčič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
Institut:prekluzija v zapuščinskem postopku - pritožbene novote - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku

Jedro

V zapuščinskem postopku je potrebno razlikovati, ali gre za navedbo dejstva, ali za uveljavljanje pravice, ki izključuje uporabo določbe prvega odstavka 337. člena ZPP. Poleg tega je v zapuščinskih postopkih materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi lahko izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine (1. točka izreka), razglasilo kot zakonite dediče po pokojnem zapustničine otroke L. V., Z. V., D. V. in M. K. z deležem vsakega do 1/5 ter zapustničina vnuka D. P. in B. P. z deležem vsakega do 1/10 (2. točka izreka) ter odredilo Novi KBM d.d., da izplača saldo na računu, navedenem v izreku sklepa in ZPIZ-u, da izplača zapustnici pripadajočo pokojnino dedičem (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta dediča D. P. in B. P. po pooblaščencu in v pritožbah navajata, da nista bila seznanjena s pravno in dejansko situacijo zapustničinega premoženja oziroma zapuščine, da bi lahko tekom postopka ustrezno pravočasno ukrepala, ampak sta za dejanski obseg zapuščine izvedela šele s prejemom izpodbijanega sklepa o dedovanju. Z obsegom zapuščine, kot izhaja iz sklepa, pa se ne strinjata. Zapustnica je bila namreč lastnica tudi več nepremičnin in premičnin, šele po izdaji sklepa o dedovanju pa sta ugotovila, da so bile vse nepremičnine s pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 10. 11. 2014 prenesene na dediče L. V., Z. V. in D. V.. Sodišče bi moralo v okviru materialnega procesnega vodstva in preiskovalnega načela preveriti vse okoliščine, ki vplivajo na zapuščino, še toliko bolj, ker dediča nista imela pooblaščenca. Dediča namreč menita, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju navidezna in da v resnici prikriva darilno pogodbo. Če bi ju sodišče na obravnavi seznanilo z dejstvom sklenjene pogodbe, bi lahko ustrezno zavarovala svoje koristi z vložitvijo ustrezne tožbe, kar bi jima lahko zagotovilo ustrezno dedno pravico na premoženju, ki je bilo predmet pogodbe. Pri tem je potrebno upoštevati, da gre za pritožbene navedbe laične stranke, ki v zapuščinskem postopku ni bila opozorjena na posledice prekluzije, čeprav takšna obveznost izhaja tako iz 12. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se v skladu s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) uporablja tudi v zapuščinskem postopku, zaradi česar ju posledice prekluzije ne bi smele zadeti.

3. Dediči L. V., Z. V. in D. V. so na pritožbo odgovorili in v odgovoru navedli, da so navedbe v pritožbi v celoti neresnične. Premoženje zapustnice je bilo pravilno ugotovljeno. Zapustnica namreč ob smrti ni bila lastnica nobenih nepremičnin, ne premičnin, pogodba o dosmrtnem preživljanju pa je v celoti veljavna, saj se je izvrševala.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. V skladu s 163. členom ZD se pravila pravdnega postopka v okviru zapuščinskega postopka uporabljajo v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka. Po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. V zapuščinskem postopku je s tem v zvezi potrebno razlikovati, ali gre za navedbo dejstva, ali za uveljavljanje pravice, ki izključuje uporabo citirane določbe prvega odstavka 337. člena ZPP. V skladu s 165. členom ZD mora namreč sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Pritožbene navedbe, da sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju predstavlja simulirani pravni posel in prikriva darilno pogodbo, kar posledično pomeni, da bi prišlo do vračunanja domnevnega darila v dedni delež v skladu z določbami ZD, predstavljajo uveljavljanje pravice. Vračunanje darila namreč lahko vpliva na dedni delež, zaradi česar po svoji naravi predstavlja uveljavljanje pravice. Upoštevaje navedeno je navedbe, ki sta jih dediča podala v pritožbi glede veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, potrebno upoštevati.

6. Poleg tega je v zapuščinski postopkih materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi lahko izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave ter spisovnih podatkov, sodišče prve stopnje dedičev na posledice prekluzije ni opozorilo. Za prava neuke stranke pa takšna obveznost izhaja tako iz 12. člena ZPP, ki se glede na določbo 163. člena ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku, kot tudi iz 165. člena ZD. Slednje predstavlja še dodaten razlog za to, da pritožnikov sankcija prekluzije v zvezi z navajanjem dejstev glede fiktivnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, na katera je v konkretnem primeru vezano uveljavljanje njune pravice, ne more prizadeti.

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dedičev ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), v katerem bo moralo najprej ugotoviti, ali so ta dejstva med dediči sporna in v kolikor so, bo moralo prekiniti postopek in dediča, katerega pravico bo štelo za manj verjetno, napotiti na pravdo (210. člen ZD).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 163, 165.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 12, 337, 337/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwODY5