<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep I Cp 480/2017

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2017:I.CP.480.2017
Evidenčna številka:VSK00002685
Datum odločbe:21.08.2017
Senat, sodnik posameznik:Tatjana Markovič Sabotin (preds.), Nataša Butina Mrakič (poroč.), Boženka Felicijan Hladnič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:stiki otroka s staršem - začasna odredba - omejitev stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev

Jedro

Pritožničino zavzemanje za to, da stiki ne bi potekali, ne more biti uspešno, če se ne ugotovi, da bi stiki za hčerko predstavljali tolikšno psihično obremenitev, da bi to ogrožujoče vplivalo na njen duševni razvoj. Izvedenec je bil jasen: kljub odklonilnosti deklice in očetovi nespretnosti v odnosu do nje je poudaril, da je zanjo pomembno, da ima kontinuiteto odnosa z očetom, stike pa je zaradi opisane očetove šibkosti potrebno omejiti na predlagani okvir.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. V uvodoma navedeni pravdni zadevi je prvostopenjsko sodišče izdalo dne 5.4.2017 začasno odredbo, s katero je hčerko pravdnih strank, ml. L. K., do pravnomočne odločitve v tej pravdi zaupalo v varstvo in vzgojo materi A. Z., glede hčerkinih stikov z očetom S. K. pa odločilo, da bodo ti potekali vsak torek od 14 do 15 ure v prisotnosti in pod nadzorom strokovnih delavcev Centra za socialno delo. Zoper tako odločitev je vložil toženec ugovor, ki je bil z izpodbijanim sklepom z dne 27.6.2017 sicer zavrnjen, je pa sodišče po uradni dolžnosti začasno odredbo spremenilo tako, da je stike določilo v širšem obsegu (potekali naj bi vsak torek od 14 do 16 ure in vsak drugi teden tudi v soboto od 14 do 19 ure) in brez strokovnega nadzora. Materin predlog, naj se začasna odredba spremeni tako, da se stiki hčerke z očetom vse do pravnomočne odločitve v tej pravdi ne bi izvrševali, je zavrnilo.

2. Proti odločitvi se pritožuje tožnica. Navaja, da je izpodbijani sklep vsaj preuranjen, saj dejansko stanje v zadevi ni v celoti razjasnjeno. Obe izvedenski mnenji sta po njenem mnenju sestavljeni korektno, vendar formalno rok za pripombe na izvedensko mnenje še ni potekel. Mnenji ne ponujata v celoti vseh odgovorov predvsem glede zdajšnje situacije, v kateri se deklica zelo odklonilno izraža o stikih z očetom. Pri teh stikih je v dejanski stiski, zato se pritožnica sprašuje, ali je v tem trenutku res v njeno korist stik, ki bi se izvajal v nasprotju z njeno voljo. Glede na starost je hčerka brez dvoma sposobna izraziti svojo voljo. Pritožnica meni, da je deklici potrebno omogočiti malo čustvenega predaha, da se umirijo njena negativna čustva do očeta. Oba izvedenca predlagata, naj se starša vključita v svetovanje pri psihologinji na CSD in v času do zaključka postopka bosta tako lahko dobila vsaj malo uvida, potrebnega za izboljšanje odnosa do otroka. Obe izvedenski mnenji potrjujeta, da je deklica doživela ob očetu neprijetne izkušnje, ko ni spoštoval njene meje telesne integritete. Pritožnica predlaga, naj sodišče takoj zahteva dopolnitev izvedenskega mnenja o tem, ali je potrebno že sedaj z začasno odredbo urediti stike med očetom in hčerko.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Začasna odredba, ki jo je prvostopenjsko sodišče izdalo 5.4.2017, je omejevala stike mladoletne L. z očetom tako, da naj bi se izvajali v prisotnosti in pod nadzorom strokovnih delavcev centra za socialno delo, s čimer naj bi se preprečil nastanek škode, ki bi bila lahko storjena deklici, če bi se potrdile materine navedbe o očetovem nasilju nad hčerko. Potem ko je v nadaljevanju postopka sodišče pridobilo mnenji izvedencev psihiatrične oz. pedopsihiatrične stroke ter mnenje kliničnega psihologa, ki sta ugotovila, da pri deklici ni ugotovljena travmatiziranost - niti splošna, niti taka, ki bi sledila neustreznemu vstopu v njeno spolno integriteto, se je izkazalo, da niso podane okoliščine, ki bi zahtevale stike pod nadzorom. Sodišče je zato začasno odredbo spremenilo tako, da je stike določilo v obsegu enkrat tedensko med delovnim tednom v razponu dveh ur in vsak drugi vikend eno popoldne v času treh ur, pri čemer je takšen obseg stikov v celoti sledil predlogu izvedenca.

5. Pritožničin predlog, naj sodišče najprej zahteva dopolnitev izvedenskega mnenja o tem, ali je že sedaj potrebno z začasno odredbo urediti stike med očetom in hčerko kljub dekličinemu izrecnemu nasprotovanju, ni na mestu, saj je presoja, ali okoliščine primera terjajo izdajo začasne odredbe, na strani sodišča in ne izvedenca. Če pa s svojim predlogom pritožnica v resnici meni, da bi moralo sodišče z začasno odredbo stike začasno prepovedati, tudi tak njen predlog, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, ni utemeljen. Omejevanje ali prepoved stika med otrokom in staršem je namreč izjemen ukrep, dopusten tedaj, ko stiki povzročajo otroku tako hudo psihično obremenitev, da bi to lahko vplivalo na njegov duševni razvoj.

6. Da mladoletna L. dejansko odklanja stike z očetom, je razvidno že iz poročil Centra za socialno delo, nazadnje z dne 7.6.2017 v katerem je pojasnjeno, da sta bila do tedaj izvedena le dva stika pod nadzorom, tretji in četrti poskus izvedbe stika pa ni uspel zaradi otrokovega odklanjanja. Nenazadnje je to potrdil tudi sam toženec v pogovoru z izvedenko T., kar pomeni, da se dekličinega zavračanja stikov zaveda. Glede očeta je izvedenka menila, da bi moral biti pri ravnanju s hčerko bolj pozoren na njeno doživljanje in potrebe in se temu na odrasel, a tudi bolj inovativen in prožen način prilagoditi, vnesti v skupne odnose več domišljije in biti za pobude in zanimanje hčerke bolj sprejemljiv. Mati pa bi morala pri svoji skrbi za hčerko razviti bolj konsistenten in bolje strukturiran vzgojni pristop, pri svojih vsakodnevnih in tudi večjih življenjskih odločitvah izhajati iz hčerinih potreb in njene ravni razvoja ter biti pozorna na to, da njene osebne odrasle stiske in prizadetosti ne smejo vstopati v otrokov čustveni svet. Izvedenka je ocenila, da so spremembe na strani obeh staršev nujne, da pa bi bila oba "bolje opolnomočeno" motivirana in gotova vase, je predlagala, naj se vključita v obliko vzgojnega svetovanja. Podobno je bilo tudi mnenje izvedenca R.. Na strani obeh staršev je ugotovil z vidika primernosti in osebnostnih potez podobne šibkosti, ki omejujejo njuno sposobnost prepoznati pristne razvojne potrebe otroka in se ustrezno odzivati nanje. Po eni strani so L. mnenja in stališča izpostavljena vplivom matere, in očitno tudi zato zavrača stike z očetom, po drugi strani pa je razlog za njeno zavračanje očetova neobčutljivost in slaba zmožnost odzivanja na otrokove potrebe.

7. Izvedenec R., katerega naloga je med drugim bila ugotoviti, ali stiki za L. pomenijo psihično obremenitev in ali jih je potrebno omejiti (sklep z dne 8.5.2017) je bil jasen: kljub odklonilnosti deklice in očetovi nespretnosti v odnosu do nje je poudaril, da je zanjo pomembno, da ima kontinuiteto odnosa z očetom, stike pa je zaradi opisane očetove šibkosti potrebno omejiti na predlagani okvir, ki mu je sodišče tudi sledilo. Stike, le da bi bili ti prilagojeni interesom otroka, je predlagala tudi izvedenka T.. Pritožničino zavzemanje za to, da stiki ne bi potekali, ne more biti uspešno, če se ne ugotovi, da bi stiki za hčerko predstavljali tolikšno psihično obremenitev, da bi to ogrožujoče vplivalo na njen duševni razvoj. Da bi šlo v obravnavani zadevi za tak primer pritožnica glede na zgoraj povzeto mnenje izvedencev ni uspela izkazati.

8. Ker je namen stikov zagotoviti zdrav in celostni razvoj otroka, ki potrebuje stike z obema staršema in ker je odločitev o odvzemu pravice do stikov mogoča le izjemoma ob obstoju posebnih okoliščin, razloga za drugačno odločitev v zadevi ni. Odločitev o otrokovih stikih namreč ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača, še zlasti ne, če je to delno tudi posledica ravnanja drugega izmed staršev. S tem, ko stiki niso več določeni pod nadzorom v določeni ustanovi, se očetu odpirajo tudi večje možnosti hčerki ponuditi pestrejše vsebine srečanj, ki bodo zanjo zato zanimivejša. Drži pa, da se bosta morala oba starša, da bosta kos svoji starševski vlogi, vključiti v obliko svetovanja, preko katerega bosta pridobila ustrezno oporo, usmeritev in nasvete o ustreznejših vzorcih ravnanja s hčerko. Drugačna odločitev v zadevi bi glede na mnenje izvedencev postavila pod vprašaj zmožnost opravljanja starševske funkcije ne le na strani očeta, temveč tudi na strani matere.

9. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 106, 106/1, 106/5.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 411, 411/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwODE4