VSK Sodba II Kp 13683/2015

Jedro

Sodišče prve stopnje obtoženca ni pozvalo na dopolnitev pritožbe, kot bi moralo, zato je pritožbeno sodišče dovolilo obtožencu, da obrazložitev pritožbe poda na seji pritožbenega senata.

Izrek

I. Pritožba obtoženega Š. N. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obtoženi je dolžan plačati sodno takso, ki jo bo na podlagi tarifne številke 7112 in 7122 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odmerilo sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obtoženi Š. N. kriv kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1B v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1B. Na podlagi prvega odstavka 205. člena KZ-1 je obtoženemu izreklo kazen eno leto zapora. Na podlagi 74. in 75. člena KZ-1 je odločilo, da se obtoženemu odvzame protipravno pridobljena premoženjska korist v znesku 7.000,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v 48-ih obrokih po 145, 83 EUR, v roku dveh let od pravnomočnosti sodbe. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obtožencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in sodno takso, ki bo odmerjena s posebnim sklepom. Glede nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika po brezplačni pravni pomoči je sodišče prve stopnje sklenilo, da jih krije brezplačna pravna pomoč.

2. Zoper sodbo je obtoženi vložil pritožbo. Pritožbenih razlogov ni navedel, prosil pa je, da ga sodišče povabi na pritožbeno sejo, na kateri bo obrazložitev pritožbe podal ustno. Ob tem je tudi prosil, da se mu dodeli prevajalca za srbski, hrvaški ali albanski jezik.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi prvega odstavka 369. člena ZKP mora pritožba obsegati: - navedbo sodbe, zoper katero se podaja pritožba;- razlog za izpodbijanje (370. člen);- obrazložitev pritožbe;- predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni; ter na koncu podpis osebe, ki se pritožuje. Če se je zoper sodbo pritožil obtoženec, pa pritožba ni sestavljena v skladu s prej navedenimi določbami, zahteva sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 369. člena ZKP od pritožnika naj jo v določenem roku dopolni s pisno vlogo ali na zapisnik pri tem sodišču. Če pritožnik tej zahtevi ne ustreže in pritožba ne vsebuje podatkov iz 2., 3. ali 5. točke prejšnjega odstavka, jo sodišče zavrže.

5. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje obtoženca ni pozvalo na dopolnitev pritožbe, kot bi moralo, zato je pritožbeno sodišče dovolilo obtožencu, da obrazložitev pritožbe poda na seji pritožbenega senata. Kot je navedel, v pisni pritožbi ni podal obrazložitve zato, ker je bil zrevoltiran zaradi sojenja na prvi stopnji. S sodbo se ne strinja, ker je napisana na podlagi direktive in indicev, sodnica pa ga je hotela na vsak način obsoditi. Za izrek obsodilne sodbe ni bilo materialnih dokazov. Res je, da je bil v notranjosti hotela, vendar ne v restavraciji. Tedaj tudi ni bilo nobene gneče, kot se zatrjuje v sodbi, pa tudi, da je po dejanju pobegnil z avtomobilom in se sprašuje, kje je sedaj ta avto. Pri izreku kazenske sankcije sodnica na prvi stopnji tudi ni upoštevala olajševalnih okoliščin in sicer, da sta mu umrla žena in sin. Sodišče druge stopnje tudi poziva naj upošteva dejstvo, da naj bi bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja in bi ga zato moralo oprostiti. O tem se je že opredelilo Ustavno sodišče. Ponovno poudarja, da je bil obsojen na podlagi direktive Policijske postaje Piran in da so tudi DVD posnetki ponaredek. Sodišču druge stopnje zato predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in ga oprosti obtožbe.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vse izvedene dokaze skrbno pretehtalo, tako kot mu nalaga določba drugega odstavka 355. člena ZKP, v razlogih izpodbijane sodbe pa argumentirano in prepričljivo obrazložilo, zakaj šteje, da ocena izvedenih dokazov dovoljuje zanesljiv zaključek o krivdi obtoženega za očitano kaznivo dejanje. Nasprotno od mnenja obtoženega, pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodba temelji na dokazih, tako personalnih kot materialnih, zato očitek, da je napisana na podlagi direktive in indicev ne vzdrži kritične presoje. Ključni za odločitev o krivdi obtoženega so posnetki nadzornih kamer na katerih je zabeležen tako njegov prihod kot tudi zadrževanje in nato odhod iz hotela, povsem jasno je tudi razvidno, da je obtoženi ob odhodu iz hotela imel pri sebi torbico bež barve z značilnim vzorcem znamke Guci, ki jo je sicer skušal prekriti z oblačilom. Glede na to, da je iz posnetkov nadzornih kamer očitno, da je ob prihodu v hotel ni imel, ni dvoma, da je tatvino le-te storil prav obtoženi na način, opisan v izreku izpodbijane sodbe. Potek dogajanja, ki ga posnetki nadzornih kamer potrjujejo, je namreč na glavni obravnavi podrobno pojasnila tudi oškodovanka. Ta je podrobno opisala predmete, ki jih je hranila v torbici, prepričljivo je navedla tudi količino denarja in razlog, da ga je prav takrat imela pri sebi. Dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja je glede na povedano po presoji pritožbenega sodišča bilo dovolj raziskano, ugotovljena vsa odločilna dejstva, zato obtoženi zgolj s trditvijo, da je sicer bil v notranjosti hotela, vendar ne v restavraciji ter da tedaj tudi ni bilo nobene gneče, ne more vzbuditi nikakršnega dvoma v pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje o krivdi obtoženega. Glede na to, da so v spisu tudi posnetki nadzornih kamer, ki kažejo prihod obtoženega z vozilom pred hotel, tudi z njegovim spraševanjem samega sebe, kje je sedaj ta avto, ne gre izgubljati besed. Obtoženec sicer meni, da je DVD posnetek ponaredek, vendar ta njegova trditev nima opore v nobenem dokazu. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe v 10. točki obrazložilo tudi zakonitost video nadzora in k temu, kar je navedlo ni kaj dodati.

7. Obtoženec se pritožuje tudi zoper odločitev o kazenski sankciji, češ da pri izreku kazenske sankcije nista bili upoštevani olajševalni okoliščini in sicer, da sta mu umrla žena in sin. Sodišče prve stopnje je odločitev o kazni obrazložilo v 15. točki in dalo po presoji pritožbenega sodišča prejšnjemu življenju obtoženega pravi pomen. Kot obteževalno je namreč upoštevalo, da je obtoženec specialni povratnik, kar je razvidno iz izpiska iz kazenske evidence, večkrat je bil že tudi obsojen na kazni zapora, pa kljub temu z izvrševanjem kaznivih dejanj nadaljuje, medtem kot olajševalnih okoliščin na strani obtoženega sodišče prve stopnje ni našlo. Obtoženi sicer kot olajševalno okoliščino izpostavlja smrt svoje žene in sina, ne pove pa, kakšno olajševalno vlogo naj bi ti dve prestavljali pri odločitvi obtoženega za izvrševanje kaznivih dejanj. Zato tudi v tem delu pritožba ni utemeljena.

8. Obtoženi tudi navaja, da naj bi bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja zaradi česar bi ga moralo sodišče oprostiti. Za kršitev kazenskega zakona po 3. točki 372. člena ZKP je treba presoditi ali so posamezna dejanja del nadaljevanega kaznivega dejanja za katerega je bil obsojenec že obsojen z drugo sodbo. Ker pa obtoženi razen posplošene navedbe, da naj bi bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja, ni navedel nobene konkretne okoliščine, se pritožbeno sodišče zaradi neobrazloženosti te trditve z očitkom že razsojene stvari (res iudicata) ni moglo ukvarjati.

9. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbo obtoženca kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 391. člena ZKP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ko je še ugotovilo, da v postopku tudi ni bila zagrešena nobena od kršitev iz prvega odstavka 383. člena ZKP na katere je moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti.

10. Ker obtoženi s pritožbo ni uspel, mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso. To bo na podlagi tarifne številke 7112 in 7122 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odmerilo sodišče prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

14.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1072/2011
• VDSS Sklep Psp 202/2021
• Sodba IV Ips 73/93