VSK Sklep CDn 204/2016

Jedro

Davčni organ lahko zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni bil predložen, tudi kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. S sklepom o zavarovanju davčni organ lahko odredi med drugim tudi predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini (drugi odstavek 111. člena in prvi odstavek 117.a člena ZDavP-2). V dveh mesecih po izvršljivosti odločbe mora davčni organ predlagati vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice. Predlagateljica je za davčni organ vložila zemljiškoknjižni predlog na podlagi listine z dne 1.6.2015, dokončne inšpekcijske odločbe, izdane v davčnem postopku, v katerem je bila predlagana in na podlagi tam izdanega sklepa vpisana predznamba zastavne pravice. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je pravilno odločila, da vpis ni dovoljen, glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi z opozorilom, da se lahko predznamovana pravica pridobi le v obsegu, v katerem je upravičena glede na drugi odstavek 48. člena ZZK-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor predlagatelja z dne 23.10.2015 kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne pomočnice z dne 16.10.2015. Le-ta je predlog za vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznambe pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine, parcele št. 3990/1 k.o. P. za znesek 205.680,89 EUR zavrnila.

Predlagateljica se je zoper sklep pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep tako spremeni, da se predlagana vknjižba dovoli. Le podrejeno naj sklep tako spremeni, da se dovoli vknjižba hipoteke za terjatev v znesku 197.000,00 EUR. Graja razloge prvostopenjskega sodišča, saj meni, da se sodišče, ki je sicer povzelo večino ugovornih razlogov, do njih ni opredelilo ter je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Pritožnica se je sklicevala na specialno materialnopravno ureditev iz Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2). Naknadno je v postopku tudi predložila sklep finančne uprave RS DT 1 z dne 18.2.2015, na podlagi tretjega odstavka 158. člena ZZK-1. Sklicevanje sodišča na 55. člen ZZK-1 je neutemeljeno, ta člen nikjer ne govori izrecno o obsegu predznamovane pravice. V tej zadevi gre za pravico inšpekcijskega organa, da v določenem inšpekcijskem postopku zavaruje bodočo terjatev. To jasno izhaja iz predloženih listin. Po drugem odstavku 111.a člena ZDavP-2 davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe, kadar (kot je bilo v tem primeru) pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. Po 117.a členu ZDavP-2 lahko odredi med postopkom inšpekcijskega nadzora s sklepom za zavarovanje med drugim tudi predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini. Ta sklep pošlje pristojnemu sodišču, ki predznambo po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo. To se je zgodilo tudi v konkretni zadevi. Predlagateljica je po četrtem odstavku 117.a členu ZDavP-2 v dveh mesecih po izvršljivosti odločbe sodišču predlagala vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice za celotno terjatev v znesku 205.680,89 EUR. Sodišče bi moralo upoštevati specialne določbe, ki urejajo postopek davčnega inšpekcijskega nadzora (določbe ZDavP-2). Načelo formalnosti po mnenju pritožnice terja zgolj, da zemljiškoknjižno sodišče preveri, ali je predlagateljica predložila dokončno odločbo v istem inšpekcijskem postopku, v katerem je bila dovoljena predznamba zavarovanja za izpolnitev bodoče davčne obveznosti. Iz naknadno priloženega sklepa o zavarovanju in odmerne odločbe jasno izhaja, da sta izdana v istem postopku. Gre za davčni inšpekcijski postopek nadzora pravilnosti odmere davka za obdobje od 1.1.2007 do 31.12.2011. Ujemata se tudi opravilni številki sklepa in odločbe. Res se odmerna odločba nanaša na višjo davčno obveznost, to pa po mnenju predlagateljice ni ovira za opravičitev zavarovanja. Opozarja še, da je davčni zavezanec proti koncu inšpekcijskega postopka na vseh svojih nepremičninah po predznambi hipoteki v inšpekcijskem postopku dne 14.5.2015 predlagal zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. To kaže na zlorabo in oškodovanje upnikov. Prav takim zlorabam je namenjeno zavarovanje. Predlagateljica tudi meni, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da lahko odloča le v okviru predloga za znesek 205.680,89 EUR in ne za nižji znesek. Dejstvo je, da sodišče odloča v mejah zahtevkov za vpis skladno z načelom dispozitivnosti iz 125. člena ZZK-1 Podrejeni zahtevek za vknjižbo hipoteke v višini 197.000,00 EUR je nedvomno v mejah primarnega zahtevka. Na to ne more vplivati informatizirani postopek, zaradi katerega je morebiti taka vknjižba tehnično težje izvedljiva. Treba je tudi odločati enotno o istovrstnih primerih. Na vseh treh ostalih nepremičninah so zemljiškoknjižna sodišča na podlagi specialnih določb ZDavP-2 dovolila vknjižbo hipoteke zaradi zavarovanja davčne obveznosti po odločbi z dne 1.6.2016, ki je izvršljiva 16.7.2016 (pravilno 2015), za znesek 205.680,89 EUR.

Pritožba ni utemeljena.

Davčni organ lahko zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni bil predložen, tudi kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. S sklepom o zavarovanju davčni organ lahko odredi med drugim tudi predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini (drugi odstavek 111. člena in prvi odstavek 117.a člena ZDavP-2). V dveh mesecih po izvršljivosti odločbe mora davčni organ predlagati vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice. Predlagateljica je za davčni organ vložila zemljiškoknjižni predlog na podlagi listine z dne 1.6.2015, dokončne inšpekcijske odločbe, izdane v davčnem postopku, v katerem je bila predlagana in na podlagi tam izdanega sklepa vpisana predznamba zastavne pravice, kot je pojasnila tudi v pojasnilu k zemljiškoknjižnemu predlogu z dne 10.9.2015. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je odločila, da vpis ni dovoljen, glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi z opozorilom, da se lahko predznamovana pravica pridobi le v obsegu, v katerem je upravičena glede na drugi odstavek 48. člena ZZK-1.

Predlagateljica je podala ugovor in opozorila na specifičnost davčnega postopka, določbe 111. ter 117.a člena ZDavP-2, kot tudi 121. člena ZDavP-2, po katerih sklep o zavarovanju, ki je izdan med inšpekcijskim postopkom, velja do dneva izpolnitve davčne obveznosti, ugotovljene v inšpekcijskem postopku, za katerega je bilo zavarovanje odrejeno. Opozarjala je in izkazovala, da je drugo sodišče ob identičnem dejanskem stanju že dovolilo vpis (sklep Okrajnega sodišča v Ljutomeru SDn 1384/2015 z dne 12.10.2015). Zatrjevala je, da iz navedenih določb ZDavP-2, kjer je govor o tako imenovani pričakovani davčni obveznosti, izhaja in je že iz gramatikalne razlage jasno, da višina terjatve oziroma dokončne obveznosti, ki bo kasneje ugotovljena, davčnemu organu še ni poznana. Določbe ZZK-1, na katere se je sklicevalo sodišče, govorijo o obsegu pravice, pričakovana obveznost pa po specialnih določbah ZDavP-2 še ni poznana. Priložila je listino, sklep z dne 18.2.2015, ki je predhodno izdan v istem davčnem postopku. Na podlagi te listine je bila vpisana predznamba. Pred izdajo odločbe, na podlagi katere se predlaga vpis v tej zadevi, je bilo odrejeno zavarovanje pričakovane davčne obveznosti. Menila je, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče kot specialni predpis uporabiti določbe ZDavP-2 kot tudi, da bi moralo, če je štelo, da ni dovoljena vknjižba hipoteke za celoten znesek, vknjižiti hipoteko vsaj za znesek 197.000,00 EUR. Naknadno je ugovor dopolnila z odločbo Višjega sodišča v Kopru CDn 353/2015 z dne 6.1.2016. Navedla je, da je šlo za postopek, kjer je dejansko stanje identično.

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa povzelo določbo 147. člena ZZK-1, izpostavilo še določbo 55. člena ZZK-1, ko se dovoli vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi ter ponovilo razloge sklepa z dne 16.10.2015, da je predznamba hipoteke vpisana za terjatev v nižjem znesku in izpostavilo strogo načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka. Glede na sklicevanje pritožnice na odločbo višjega sodišča CDn 353/2015 z dne 6.1.2016, pa je navedlo, da ne gre za primerljivo zadevo, ter se višje sodišče v Kopru ni ukvarjalo z vprašanjem, ki se pojavlja v tem primeru.

Upoštevaje zgoraj povzeto ni pritrditi pritožbenim razlogom, da se sodišče prve stopnje do nosilnih razlogov ugovora ni opredelilo in da je predlagateljica ostala brez odgovora na trditve, da gre za inšpekcijski postopek, med katerim je bil izdan sklep, ki se je nanašal na pričakovano davčno obveznost, ki davčnemu organu še ni bila poznana, in da bi ob uporabi specialnih določb ZDavP-2 sodišče moralo dovoliti zavarovanje v polnem obsegu, ali pa vsaj v obsegu, za katerega je bila dovoljena predznamba. Prvostopenjsko sodišče je pravno pravilno opozorilo, da je v tem formalnem postopku treba upoštevati stanje vpisov v zemljiški knjigi (zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je opozorila tudi na določbo drugega odstavka 48. člena ZZK-1, po kateri se predznamovana pravica pridobi v obsegu, v katerem je predznamba te pravice opravičena), ter odločiti o predlogu, ki ga je skladno z načelom dispozitivnosti zastavila predlagateljica. Zemljiškoknjižni predlog, ki ne zadosti pogojem iz 148. in 149. člena ZZK-1, zemljiškoknjižno sodišče zavrne (prim. sklep VSK Cdn 21/2013) ter je predlog pritožbe, da se podrejeno zemljiškoknjižnemu predlogi ugodi delno, neutemeljen. Sklep potrebne razloge ima in ni podana uveljavljena (in tudi uradoma upoštevna) postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v tem postopku smiselno uporablja glede na 37. člen Zakona o nepravdnem postopku ter drugi odstavek 120. člena ZZK-1.

V zadevi, na katero se sklicuje predlagateljica, ne gre za primerljivo zadevo. Res je sicer, kot izhaja iz priloženih sklepov zemljiškoknjižnega sodnika in Višjega sodišča v Kopru (zadeva CDn 353/2015) bila vknjižba hipoteke predlagana na podlagi iste odločbe Ministrstva za finance, Finančne uprave RS dne 1.6.2015, in to glede nepremičnin, kjer je bila predhodno predznamovana hipoteka na podlagi iste odločbe št. 1 za terjatev 197.000,00 EUR, vendar je bila pritožbenemu sodišču v reševanje predložena pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim je bil vpis dovoljen, razlogi pritožbe pa so nedovoljeno posegali v vsebino upravne odločbe oz. neutemeljeno grajali oceno o njeni dokončnosti.

Pritožbeni razlogi niso podani in je pritožbeno sodišče, ki tudi kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni zasledilo (350. člen ZPP), pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

Datum zadnje spremembe:

31.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1083/2010
• VSL sklep I Cp 2612/2009
• VSL sklep II Cp 2546/2011