<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep CDn 54/2017

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2017:CDN.54.2017
Evidenčna številka:VSK00001656
Datum odločbe:04.04.2017
Senat, sodnik posameznik:Boženka Felicijan Hladnič (preds.), Tatjana Markovič Sabotin (poroč.), Špela Prodan
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:sklep o postavitvi začasnega zastopnika - dopustnost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - seznanitev s procesnim gradivom - ugovor udeleženca - nasprotovanje lastnika

Jedro

Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.

Ugovor je procesno dejanje, zato se mora nahajati v elektronskem spisu med procesnimi dejanji in ne med prilogami. S tem se udeležencem postopka omogoči, da se seznanijo s procesnimi dejanji drugih udeležencev.

Izrek

Pritožbi predlagatelja se delno ugodi ter izpodbijani sklep pod točko 1, ko je ugodeno ugovoru udeleženke A. L. ter zemljiškoknjižni predlog v celoti zavrnjen, razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje, sicer se pritožba zavrne in sklep pod točko 2 potrdi.

Obrazložitev

V tej zemljiškoknjižni zadevi je zemljiškoknjižni sodniški pomočnik s sklepom Dn 64828/2015 z dne 8.4.2015 odločil o začetku postopka vzpostavitve listine, in sicer kupoprodajne pogodbe namesto razlastitve z dne 10.1.1966. Tekom postopka je bil 1.2.2016 izdan sklep, da se udeleženki A.L. postavi začasni zastopnik odvetnik M.P.. Z izpodbijanim sklepom je bil ugovor zoper ta sklep zavržen kot nedovoljen. Ugovoru udeleženke A.L. pa je z izpodbijanim sklepom ugodeno in predlog za vknjižbo lastninske pravice zavrnjen. Udeleženka je namreč navedla, kot zemljiškoknjižna lastnica, da listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena ter je sodišče na podlagi določbe 240. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) zavrnilo predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka.

Zoper sklep se je predlagatelj pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep tako spremeni, da se pri 1/2 nepremičnin, pri katerih je kot solastnik vpisan J.D., dovoli predlagani vpis, sicer pa sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zadeva naj se dodeli drugemu sodniku in drugemu zemljiškoknjižnemu pomočniku. Podano je namreč zavlačevanje pri odločitvi o predlogu vloženem 16.3.2015, podane so številne kršitve postopka, kar vzbuja dvom v nepristranost obravnavanja in odločanja, čeprav to strankam zagotavlja 23. člen Ustave. Sodišče ni pojasnilo zakaj lahko ugovor začasnega zastopnika udeleženke A.L. prepreči vknjižbo lastninske pravice tudi pri solastniškem deležu J.D. ter sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Začasni zastopnik pa je postavljen nezakonito, predlagatelj takega predloga ni podal, pa bi ga moral glede na določbo petega odstavka 82. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) po kateri postavi sodišče na predlog tožeče stranke začasnega zastopnika. Taka je tudi sodna praksa (na primer VSL sklep II Ip 231/2012 ter VSL sklep I Ip 3082/2009). Ob izostanku predloga je oseba, ki je podala pritožbo, oseba, ki ne more biti začasni zastopnik, saj je bila postavljena samovoljno in nezakonito. Ugovor A.L. bi moralo sodišče zavreči, sploh pa tekst ugovora v elektronskem spisu ni dosegljiv, ker je bil očitno vložen kot priloga. Sodišče bi moralo odrediti, če ni uspelo ugotoviti podatka o bivališču udeleženca, da se pisanja nabijejo na sodno desko skladno s 145. členom ZPP. Začasni zastopnik z osebo, ki ni vpisana v CRP, ne more imeti stika in je vprašljivo, kako naj bi zastopal njene interese. Predlagatelj teh stroškov ne bo poravnal in jih ni dolžan poravnati.

Pritožba je delno utemeljena.

Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe (270. člen ZPP, tako tudi sodna praksa, npr. odločba VDSS Pdp 988/2013), ter je bilo pravno sredstvo zoper izdani sklep pravilno zavrženo. Pritožba je iz tega razloga v tem obsegu neutemeljena ter jo je pritožbeno zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 120. členom ZZK-1). Ob tem pritožbeno sodišče glede na razloge pritožbe še dodaja, da pritožba sicer utemeljeno opozarja, da sodišče lahko postavi stranki (oz. udeležencu) začasnega zastopnika le v primeru, če stranka poda tak predlog ter takega zastopnika postavi sodišče med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami, kar je jasno povezano tudi s stroški in če predlagatelj takega predloga ne poda, ne bo podlage, da bi se ga v postopku bremenilo za ta strošek. Ni pa pritrditi tezi pritožbe, da bi sodišče lahko hitreje postopalo tako, da bi po 145. členu ZPP, ki se v tem postopku smiselno uporablja (120. člen ZZK-1) vročitev opravilo z nabitjem na sodno desko, saj je vročitev na tak način predvidena le v primerih, ko stranka med postopkom spremeni naslov, torej ko gre za stranko oziroma udeleženca, ki se je postopka že udeleževal in bil seznanjen s tekom postopka, za tak primer pa v tej zadevi ne gre.

Utemeljena pa je pritožba, ko izpodbija sklep v delu, ko je ugovoru ene udeleženke ugodeno in zemljiškoknjižni predlog zavrnjen z očitkom, da sodišče prve stopnje ni podalo razlogov za odločitev o glavni stvari, ko je štelo, da zadošča zgolj izjava zemljiškoknjižne (so)lastnice A.L.. Le-ta je namreč, kot izkazujejo tudi podatki iz zemljiške knjige, solastnica predmetnih štirih nepremičnin do 1/2, solastnik druge polovice pa je udeleženec J.D.. Kakšni so bili njegovi ugovori oziroma zakaj sodišče šteje, da zadošča zgolj nasprotovanje enega od solastnikov za uporabo 240. člena ZZK-1 in to z učinkom tudi za druge solastnike, sodišče ne pojasni. Podana je uveljavljana bistvena postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da v okviru gornjih napotkov v zadevi ponovno odloči (5. točka prvega odstavka 161. člena ZZK-1), ter poda jasne razloge za odločitev. Ob tem je pritrditi tudi opozorilu, da se tekst ugovora ne nahaja v elektronskem spisu (med procesnimi dejanji), pač pa med prilogami (vložen je 3.3.2016 pod zaporedno št. 14), kar ni pravilno, ugovor je namreč procesno dejanje. Tudi to pomanjkljivost bo moralo sodišče odpraviti, saj bo na ta način omogočilo udeležencem, da se seznanijo z procesnimi dejanji nasprotnih udeležencev. Pritožbeno sodišče pobudi pritožnika za odreditev, da zadevo obravnava drug sodnik, ni ugodilo, saj za tako odločitev ni razlogov.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 240
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 5, 270, 270/1-16

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.03.2024

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5NTQz