VSK Sklep CDn 61/2017

Jedro

V končnem seznamu pod zaporedno številko 33 in 34 upnikoma prizna izločitvena pravica ter je tudi upravitelj v pojasnilu glede Dodatnega seznama navedel, da so v njem navedene utemeljene izločitvene pravice, ko je upravitelj priznal izločitveno pravico na nepremičnini, kjer se je kot nesporno ugotovilo, da je izločitveni upnik lastnik in posestnik. Če je torej priznana upnikoma izločitvena pravica (lastninska pravica), izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potrebna (prim. 2. točko prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ter tretji odstavek 309. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep kot tudi sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika se razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljev zoper sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Dn 369998/2016 z dne 7.11.2016 in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, z dne 7.11.2016 Dn 369998/2016, s katerim je bilo odločeno, da se vknjižba lastninske pravice v korist predlagateljev za vsakega do 1/2 pri nepremičnini z ID znakom posameznega dela stavbe 1 na podlagi sklepa o preizkusu terjatev - izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Novi Gorici St 1358/2012 z dne 9.9.2014 in delnega dodatnega seznama preizkušenih terjatev z dne 26.3.2014, ne dovoli. Ocenilo je, da bi moralo biti citiranemu sklepu priloženo ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, upoštevaje določbe 309. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Iz pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev namreč izhaja, da obstojijo izločitvene pravice upnikov na nepremičninah, ki so predmet izločitvenih pravic, kot to izhaja za posameznega upnika iz končnega seznama. Zato je treba presoditi vsebino pravice upoštevaje navedbo v seznamu. Pri konkretni nepremičnini sta predlagatelja zahtevala priznanje izločitvene pravice in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila po stečajnem dolžniku. Ne zadostuje niti izjava predlagatelja, da stečajni upravitelj zemljiškoknjižnega dovoljenja ni izdal. Zato je zaključilo, da pogoji za vknjižbo iz prvega odstavka 149. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) niso izpolnjeni.

Predlagatelja sta se zoper sklep pritožila. Izdan je sklep o izločitveni pravici glede predmetne nepremičnine na podlagi sklepa o preizkusu terjatev - izločitvenih pravic, v stečajnem postopku jima je bila priznana izločitvena pravica na njunem stanovanju. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis ni potrebno, stečajnemu upravitelju je sklep v 4. točki izrecno naložil le, da to stori, ko je to potrebno. V drugih primerih pa upniki pridobijo izvirno lastninsko pravico. Tudi stečajni upravitelj jima je zagotovil, da ne potrebujeta zemljiškoknjižnega dovolila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je korektno povzelo vsebino sklepa o preizkusu terjatev - izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Novi Gorici St 1358/2012 z dne 9.9.2014, ki je pravnomočen in mu je priložen delni Dodatni seznam preizkušenih terjatev z dne 16.3.2014. Res je v 4. točki sklepa odločeno, da se ugotovi, da obstojijo izločitvene pravice upnikov na nepremičninah, ki so predmet izločitvenih pravic, kot izhaja za posameznega upnika iz končnega seznama ter se je stečajnemu upravitelju naložilo, da le v primerih, ko je to potrebno, izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice. Zato je treba, glede na vsak posamičen primer, kot je navedlo sodišče prve stopnje, ugotoviti, ali je potrebna izdaja zemljiškoknjižnega dovolila. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikoma, da v konkretnem primeru zemljiškoknjižno dovolilo ni potrebno. Samo sodišče ugotavlja, da se v končnem seznamu pod zaporedno številko 33 in 34 upnikoma prizna izločitvena pravica ter je tudi upravitelj v pojasnilu glede Dodatnega seznama navedel, da so v njem navedene utemeljene izločitvene pravice, ko je upravitelj priznal izločitveno pravico na nepremičnini, kjer se je kot nesporno ugotovilo, da je izločitveni upnik lastnik in posestnik. Če je torej priznana upnikoma izločitvena pravica (lastninska pravica), izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potrebna (prim. 2. točko prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ter tretji odstavek 309. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Prvostopenjsko sodišče zaradi zmotnega materialnopravnega naziranja ni presodilo, ali obstojijo tudi drugi potrebni pogoji za vpis ter je pritožbeno sodišče na podlagi 5. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi ugodilo, sklep sodnika in zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Datum zadnje spremembe:

29.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 257/2023
• VSL Sodba I Cpg 192/2021
• VSC Sodba Cpg 191/2017