VSK sodba Cpg 25/2017

Jedro

Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, pri kateri ima posel, ki ga je podjemnik opravil, napako. Poleg tega, da ima posel napako, pa mora izvirati vzrok za napako iz podjemnikove sfere (nepravilna izpolnitev podjemnikove obveznosti), pri čemer morajo biti za uspešno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov izpolnjene tudi posebne (dodatne) predpostavke: pravočasno obvestilo o napaki (tretji odstavek 633. člena in prvi odstavek 634. člena OZ), v primeru skritih napak se mora napaka pokazati v dvoletnem jamčevalnem roku (drugi odstavek 634. člena OZ) in sodna uveljavitev zahtevka mora biti podana v enoletnem prekluzivnem roku (635. člen OZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I in III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 175112/2009 z dne 27.11.2009 delno v veljavi tako, da mora tožena stranka v 15-ih dneh plačati tožeči stranki glavnico v višini 2.876,68 EUR s pp ter stroške izvršilnega postopka v znesku 33,48 EUR s pp. Poleg tega je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 5.076,00 EUR.

2. Zoper ta del sodbe (točka I in III izreka) se je pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka je v pritožbi predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi glavno obravnavo moralo opraviti. Dokazni predlog za zaslišanje strank in prič že sam po sebi obsega tudi zahtevek za opravo obravnave. V tej zvezi je bila podana tudi kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na omejitev pravice do izjavljanja oziroma jamstev v dokaznem postopku. Tožena stranka je upravičeno uveljavljala jamčevalno sankcijo v obliki ugovora na znižanje plačila. V tej zvezi se pritožba sklicuje na odločitev VSL sklep II Cpg 836/2015. V konkretnem primeru uveljavljena razlika v vrednosti predstavlja stroške ponovnega barvanja elektroagregatov glede na to, da je sama napaka ter manjša vrednost agregatov imela svoj vzrok ravno v neustrezni barvi. Tožena stranka je tudi pravočasno navajala, da je napako grajala znotraj enomesečnega roka oziroma znotraj dveletnega jamčevalnega roka. Za te navedbe je podala tudi konkretne dokaze.

3. Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

4. V sporih majhne vrednosti sodišče prve stopnje odloči brez razpisa naroka za glavno obravnavo, če ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v pisnih vlogah ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP). V tej zvezi pa nikakor ne drži pritožbeni očitek, da že sam dokazni predlog za zaslišanje strank in prič obsega tudi zahtevek za izvedbo obravnave. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da nobena od pravdnih strank ni izrecno zahtevala izvedbe naroka za glavno obravnavo, zato nikakor ne gre slediti pritožbenim očitkom v obravnavani pritožbi, da je sodišče prve stopnje v tej zvezi zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. oziroma 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, pri kateri ima posel, ki ga je podjemnik opravil, napako. Poleg tega, da ima posel napako, pa mora izvirati vzrok za napako iz podjemnikove sfere (nepravilna izpolnitev podjemnikove obveznosti), pri čemer morajo biti za uspešno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov izpolnjene tudi posebne (dodatne) predpostavke: pravočasno obvestilo o napaki (tretji odstavek 633. člena in prvi odstavek 634. člena Obligacijskega zakonika - OZ), v primeru skritih napak se mora napaka pokazati v dvoletnem jamčevalnem roku (drugi odstavek 634. člena OZ) in sodna uveljavitev zahtevka mora biti podana v enoletnem prekluzivnem roku (635. člen OZ).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka, ki je zoper tožečo stranko v pobot uveljavljala jamčevalni zahtevek znižanja plačila, sploh ni podala nobenih konkretnih trditev o tem, ali je tožečo stranko pravočasno obvestila o napaki (kdaj točno je bila napaka odkrita in grajana in na kakšen način) in ali je ob tem tožeči stranki sploh dala primeren rok za odpravo napake (637. člen OZ), upoštevaje ob tem, da je tožeča stranka pobotnemu ugovoru tožene stranke odločno nasprotovala. Posplošena navedba tožene stranke, na kateri je v tem delu trditveno in dokazno breme, da je napako grajala znotraj enomesečnega roka oziroma znotraj dvoletnega jamčevalnega roka, namreč za sklepčnost pobotnega ugovora nikakor ne zadostuje. Prav tako ni dovolj, da je tožena stranka v tem delu predlagala izvedbo določenih dokazov, saj izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih konkretnih trditev o pravno pomembnih dejstvih.

Iz teh razlogov je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna in zakonita, spričo česar se pritožbenemu sodišču niti ni bilo treba ukvarjati z ostalimi pritožbenimi razlogi, ki se nanašajo na upravičenost uveljavljanja jamčevalne sankcije v procesni obliki ugovora.

7. Pritožbeno sodišče je glede na povedano pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

07.06.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 929/2014
• VSK sodba Cpg 339/2014
• VSL sklep II Cp 2143/2013