<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep Cdn 8/2015

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2015:CDN.8.2015
Evidenčna številka:VSK0006808
Datum odločbe:11.02.2015
Senat, sodnik posameznik:Aleksandra Ukmar (preds.), Berta Žorž (poroč.), Špela Prodan (članica)
Področje:ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke - ustavitev izvršbe - ovira za zaznambo hipoteke

Jedro

Na isti nepremičnini se lahko ustanovi več hipotek (147. člen Stvarnopravnega zakonika), vendar v zavarovanje različnih terjatev, saj upnik ne more imeti pravice do večkratnega poplačila iste terjatve. Zato je odločitev, da se na podlagi novega sklepa o izvršbi za isto terjatev B. dovoli vpis še ene hipoteke pri dolžnikovih nepremičninah parc. št. 711/0 in 712/0, nepravilna. Sodišče prve stopnje, ki je bilo v obvestilu izvršilnega sodišča tudi opozorjeno, da ima upnik že vpisano hipoteko pri teh nepremičninah, vknjižbe nove hipoteke v tem obsegu ne bi smelo dovoliti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep ter sklep Dn 195947/2014 z dne 12.9.2014 razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 195947/2014 z dne 12.9.2014 na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Sevnici In 35/2014 z dne 10.9.2014 pri osnovnih pravnih položajih M.P. na uvodoma navedenih nepremičninah dovolila vknjižbo hipoteke v korist B. d.d. (v nadaljevanju: B.), v zavarovanje njene terjatve 24.718,14 EUR s pripadki. Hkrati je pri hipoteki dovolila zaznambo citiranega sklepa o izvršbi. Kot začetek učinkovanja vpisov je v sklepu določen datum 11.9.2014.

2. Zoper sklep je vložila ugovor B., ki je menila, da pri nepremičninah parc. št. 711/0 in 712/0, obe k.o. V. (v nadaljevanju bo pritožbeno sodišče opustilo oznako k.o.) sodišče ne bi smelo vpisati hipoteke, temveč le zaznambo sklepa o izvršbi In 35/2014, pri čemer bi morala biti zaznamba dovoljena z učinkom od 6.7.2012, odkar učinkuje že prej vknjižena hipoteka za isto terjatev.

3. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugovor zavrnila in potrdila sklep o dovolitvi vpisa. Ugotovila je, da je v zavarovanje iste terjatve upnice (ostala) vknjižena hipoteka in vpisana zaznamba izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi VL 76525/2012 s pričetkom učinkovanja 6.7.2012, a je menila je, da je tudi v tej zadevi sprejeta odločitev v celoti pravilna, ker gre za vpis na podlagi prvega odstavka 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) in 88. člena ZZK-1, v katerem glede učinka zaznambe ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 87. člena ZZK-1.

4. V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora B. navaja, da je sklep nepravilen v delu, ki se nanaša na datum učinkovanja zaznambe izvršbe za nepremičnini parc. št. 711/0 in 712/0, ker bi moralo sodišče uporabiti določbo tretjega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 87. člena ZZK-1. Taka je tudi sodna praksa, npr. VSL sklep I Cp 3339/2009. Glede na omenjene določbe v primeru že predhodno vknjižene hipoteke v korist upnika zaznamba učinkuje že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. Nadalje navaja, da v takem primeru zaznamba izvršbe nima za posledico nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom. V obravnavanem primeru je pritožnica kot upnica pri omenjenih dveh nepremičninah že pridobila hipoteko na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Sevnici VL 76525/2012, ki je vknjižena z datumom učinkovanja od 6.7.2012. Ker predmetnih nepremičnin ni bilo mogoče prodati niti na tretji javni dražbi, je Okrajno sodišče v Sevnici izvršbo na nepremičnine s sklepom z dne 5.9.2012 ustavilo. Prav zaradi tega je upnik vložil novo izvršbo, na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Sevnici VL 76525/2012 z dne 30.5.2012 ter 5.7.2012, na podlagi česar je isto sodišče izdalo sklep o izvršbi In 35/2014 z dne 10.9.2014. Pri nepremičninah parc. št. 711/0 in 712/0 tako po stališču pritožbe v tem postopku sodišče ne bi smelo vknjižiti nove hipoteke, temveč zgolj zaznamovati izvršbo po sklepu In 35/2014 z dne 10.9.2014, s časom učinkovanja od 6.7.2012. V kolikor bi zdržala argumentacija sodišča v izpodbijanem sklepu, bi namreč upnik za isto terjatev pridobil dve hipoteki in bil torej lahko dvakrat poplačan, kar je ne le nelogično, temveč tudi nezakonito, v nasprotju z določbami ZZK-1.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Ni sporna ugotovitev, da ima za isto terjatev, katere poplačilo uveljavlja v izvršilni zadevi In 35/2014, pritožnica pri osnovnem pravnem položaju M.P. pri nepremičninah parc. št. 711/0 in 712/0 že vknjiženo hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi VL 76525/2012 z dne 5.7.2012, na isti podlagi pa tudi vpisano zaznambo sklepa o izvršbi, oboje s pričetkom učinkovanja od 6.7.2012. Sodišče prve stopnje tudi ni imelo pomislekov glede tega, da mora omenjeni vpis v zemljiški knjigi ostati kljub ustavitvi izvršbe v omenjeni izvršilni zadevi, in sicer ustavitvi po sklepu z dne 5.9.2012 iz razloga neuspele prodaje na tretji dražbi. Tako stališče je materialnopravno pravilno, saj ima podlago v določbi četrtega odstavka 194. člena v zvezi z drugim odstavkom istega člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Ta pravila so namreč v relevantnem času (1) določala, da v primeru, ko v nepremičninski izvršbi nepremičnine ni bilo mogoče prodati na tretjem naroku niti za polovico ugotovljene vrednosti, sodišče ustavi izvršbo, upnik pa obdrži hipoteko na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.

7. Zmotna pa je presoja sodišča prve stopnje, da to ne predstavlja ovire za vknjižbo nove hipoteke pri istih osnovnih pravnih položajih za isto terjatev istega upnika na podlagi sklepa o nepremičninski izvršbi, izdanega v kasneje začetem, novem izvršilnem postopku po predlogu B. zoper M. P.. Pritožba pravilno izpostavlja, da za isto terjatev upnik pri dolžnikovih nepremičninah parc. št. 711/0 in 712/0 ne more imeti dveh hipotek. Hipoteka je namenjena zavarovanju terjatev in upniku konkretne denarne terjatve omogoča, da se poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred drugimi upniki zastavitelja (tistimi brez hipoteke ali s hipoteko s slabšim vrstnim redom). Načeloma je akcesorna pravica in je odvisna od obstoja zavarovane terjatve. Na isti nepremičnini se sicer lahko ustanovi več hipotek (147. člen Stvarnopravnega zakonika), vendar v zavarovanje različnih terjatev, saj upnik ne more imeti pravice do večkratnega poplačila iste terjatve. Zato je odločitev, da se na podlagi novega sklepa o izvršbi za isto terjatev B. dovoli vpis še ene hipoteke pri dolžnikovih nepremičninah parc. št. 711/0 in 712/0, nepravilna. Sodišče prve stopnje, ki je bilo v obvestilu izvršilnega sodišča tudi opozorjeno, da ima upnik že vpisano hipoteko pri teh nepremičninah, vknjižbe nove hipoteke v tem obsegu ne bi smelo dovoliti.

8. Dejstvo, da pritožnica že ima omenjeno hipoteko za zavarovanje terjatve, uveljavitev katere zahteva v postopku In 35/2014, pa je potrebno upoštevati tudi pri odločitvi o zaznambi izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega v tem postopku, ki predstavlja podlago za vpis v obravnavani zadevi. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je potrebno pri tej že predhodno vknjiženi hipoteki upnice dovoliti zaznambo izvršbe z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke, to je od 6.7.2012. Pravno dejstvo, da teče (nova) izvršba za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve, še ni zaznamovano, zaznamba tega dejstva pa je eno od izvršilnih dejanj, za katero mora poskrbeti zemljiškoknjižno sodišče kot izvedbeno sodišče na podlagi ustreznega sklepa izvršilnega sodišča. Podlago za to dajeta 86. in drugi odstavek 87. člena ZZK-1.

9. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi odločalo na podlagi obvestila, pri sestavi katerega ni bilo upoštevano, da sklep o izvršbi In 35/2014 dejansko terja dva različna vpisa in sicer (kot zgoraj obrazloženo) zgolj zaznambo izvršbe pri že vknjiženi hipoteki na dolžnikovih nepremičninah parc. št. 711/0 in 712/0, medtem ko je pri ostalih šestih v uvodu navedenih nepremičninah sklep podlaga za (do zdaj nesporno) dovolitev vknjižbe hipoteke in zaznambe izvršbe z učinkom od začetka tega postopka. To pomeni, da bi moralo sodišče sestaviti dve obvestili z ustrezno vsebino. Ker ni tako ravnalo, je poleg ostalega hipoteko tudi v sicer nespornem delu dovolilo tako, da je kot glavna nepremičnina označena parcela št. 711/0, čeprav pri njej ni pogojev za vpis hipoteke v tem postopku. Ker gre za postopek po uradni dolžnosti, napačna sestava obvestila ne more biti razlog za nekritično dovolitev grajanega vpisa. Sodišče prve stopnje vsega tega ni upoštevalo in je njegovo razlogovanje, da gre za vpis na podlagi prvega odstavka 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) in 88. člena ZZK-1, v katerem glede učinka zaznambe ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 87. člena ZZK-1, napačno. V posledici je moralo pritožbeno sodišče razveljaviti izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice v celoti ter zadevo vrniti zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje. Pri odločanju bo morala sodnica upoštevati zgornje razloge in predhodno poskrbeti, da bosta sestavljeni ustrezni obvestili. Ker iz zemljiškoknjižnih podatkov za obravnavane nepremičnine izhaja, da je zoper nasprotnega udeleženca začet postopek osebnega stečaja, bo morala upoštevati tudi to okoliščino.

10. Odločitev temelji na določbi 5. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1.

-----------------------------------------

op. št. 1: Pred zadnjo novelo ZIZ-J, Ur. list RS št. 53/2014, ki velja od 30.7.2014.


Zveza:

ZIZ člen 194. SPZ člen 147. ZZK-1 člen 86, 87.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
31.01.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAyNjQ1