<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba Cp 742/93

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1993:CP.742.93
Evidenčna številka:VSK0000231
Datum odločbe:03.11.1993
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ODZ
Institut:darilna pogodba - obličnost - posest nepremičnine - overitev podpisa - obljuba darila

Jedro

Darilna pogodba, sklenjena v pismeni obliki, pri čemer pa nepremičnina obdarjencu ni bila niti izročena niti se obdarjenec ni vknjižil kot lastnik, nima pravnih učinkov. Gre za darilno obljubo, ki bi morala biti sklenjena v obliki sodnega zapisnika.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se spremeni, tako da se tožbeni zahtevek, po katerem je toženec dolžan overiti svoj podpis na darilni pogodbi, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 17.11.1982 v odvetniški pisarni, sicer bo tako overitev nadomestila sodba po svoji pravnomočnosti, zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 13.460,00 SIT in stroške pritožbenega postopka v znesku 10.000,00 SIT vse v 15-ih dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženec dolžan overiti svoj podpis na darilni pogodbi, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 17.11.1982 v odvetniški pisarni, sicer bo tako overitev podpisa nadomestila ta pravnomočna sodba, glede pravdnih stroškov pa je odločilo, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči v znesku 25.700,00 SIT v 15-ih dneh pod izvršbo.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 353. člena ZPP in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek tožnika kot neutemeljen zavrne ter mu tudi naloži, da je dolžan povrniti tožencu vse njegove stroške postopka. V pritožbi navaja, da sta se pravdni stranki dogovorili za odplačno, torej kupoprodajno pogodbo, ne pa za darilno pogodbo, ki je bila sklenjena zgolj z namenom, da bi tožnik zmanjšal svojo davčno obveznost v zvezi s prenosom nepremičnin. Sicer pa parcela, ki naj bi bila predmet darilne pogodbe, ne obstaja več. Toženec niti ne more overiti svojega podpisa na darilni pogodbi, saj bi le ta morala biti predhodno predložena pristojnemu organu zaradi odmere davka. Sicer pa ima vse izvode pogodbe v posesti tožnik, tako da toženec pogodbe niti ne more overiti.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na sicer pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, ob čemer tudi ni zagrešilo nobene kršitve v postopku, niti tistih, na katere se sklicuje tožena stranka v svoji pritožbi, niti drugih, ki bi jih bilo potrebno upoštevati po uradni dolžnosti, zmotno uporabilo materialno pravo. Tožeča stranka zatrjuje, da je bila med pravdnima strankama glede nepremičnin sklenjena dne 17.11.1982 pismena darilna pogodba, na kateri pa toženec svojega podpisa ni overil. Nepremičnine, ki so predmet te pogodbe, tožeči stranki niso bile niti v naravi izročene, pa tudi tožeča stranka se seveda glede teh nepremičnin kot lastnica ni vknjižila v zemljiški knjigi. Ker pa gre za darilno pogodbo, ki je realna pogodba in ne konsenzualna, kot to očitno zmotno meni sodišče prve stopnje, bi morala biti taka pismena pogodba sklenjena na sodni zapisnik kot darilna obljuba po pravnih pravilih civilnega prava.

Take pogodbe namreč novi ZOR ne ureja. Ker pa pogodba, za katero tožeča stranka trdi, da je darilna, ni bila sklenjena na način, ki bi toženo stranko k izpolnitvi te pogodbe kot darilne pogodbe obvezoval, je tudi tožbeni zahtevek tožeče stranke na overitev podpisa na tej pogodbi po materialnem pravu neutemeljen. Že zato je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi tožene stranke izpodbijano sodbo spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Glede na to, da je tožena stranka s pritožbo uspela in s tem uspela tudi v celotnem postopku, je pritožbeno sodišče spremenilo tudi izrek o pravdnih stroških ter v skladu z določilom 2. odstavka 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP plačilo stroškov pred sodiščem prve stopnje naložilo tožeči stranki. Pri tem je stroške tožene stranke odmerilo v skladu s tarifo sodnih taks in tarifo za storitve pravne pomoči. Enako je storilo glede pritožbenih stroškov.


Zveza:

ODZ paragraf 943.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.08.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk2Mzgy