VSK sodba Kp 64/93

Jedro

Prodaja večjega števila pištol v obliki nalivnega peresa, ki jih je obtoženec sam izdelal, ne glede na anomične razmere v družbi, sama po sebi še ne izključuje izreka kazni pod mejo posebnega minimuma.

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se deloma ugodi in spodbijana sodba spremeni tako, da se obtožencu izrečena kazen zviša na 9 (devet) mesecev zapora, v ostalem pa pritožba kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Po 1. odstavku 98. člena ZKP je obtoženi dolžan plačati stroške nastale pred pritožbenim sodiščem odmerjene v obliki povprečnine v znesku 5.000,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih stvari po 2. v zvezi s 1. odstavkom 220. člena KZ RS in mu na podlagi 2. odstavka iste kazenske določbe sklicujoč se tudi na 2. točko 42. člena in 3. točko 1. odstavka 43. člena KZ SFRJ izreklo kazen petih mesecev zapora. Po 1. odstavku 50. člena KZ SFRJ je obtožencu v izrečeno kazen vštelo čas prebit v priporu od 29.3.1992 dalje, vendar očitno le do 22.5.1992, ko je bil obtoženec iz pripora izpuščen. Po 1. odstavku 98. člena ZKP je obtožencu naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 95. člena ZKP v znesku 10.411,00 SIT in povprečnino odmerjeno na 2.000,00 SIT.

Zoper sodbo se zaradi odločbe o kazenski sankciji, tedaj pritožbenega razloga po 4. točki 363. člena v zvezi s 1. odstavkom 367. člena ZKP, pritožuje javni tožilec. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in napadeno sodbo spremeni ter obtožencu izreče višjo zaporno kazen brez uporabe omilitvenih določil.

Na pritožbo javnega tožilca odgovarja obtoženčev zagovornik. Odločitev prvostopenjskega sodišča ocenjuje kot pravilno in se zavzema, da bi prizivno sodišče pritožbo javnega tožilca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo grajano sodbo.

Pritožba javnega tožilca je deloma utemeljena.

Pritrditi je treba pritožniku, da je sodišče prve stopnje obtožencu za storjeno kaznivo dejanje izreklo premilo zaporno kazen. Ravnalo je sicer prav, ko je pri izrekanju kazenske sankcije uporabilo omilitvena določila in se z javnim tožilcem kolikor zatrjuje nasprotno, ni mogoče strinjati, vendar pa je to storilo v preizdatni meri. Res je, da obtoženec doslej še ni bil nikoli kaznovan, gre za očeta družine, ki mora skrbeti tudi za dva majhna otroka. Pobuda za izdelovanje pištol v obliki nalivnega peresa ni bila obtoženčeva, pa tudi material, ki ga je pri tem uporabil so mu priskrbeli drugi. Očitno pa je obtoženca obet lahkega zaslužka zapeljal, da se je pozneje odločil izdelati v izreku navedeno število pištol na lastno pest in te nato v naši državi prodati. Pristaviti je treba tudi to, da so pištole v obliki nalivnega peresa strelno orožje navedeno v 2. členu Zakona o orožju, saj pod pritiskom smodnikovih plinov izstreljujejo iz cevi krogle, vendar pa je zanesljivo moč reči, da primerjalo gledano, gre za manj nevarno strelno orožje. Na drugi strani pa je vendarle potrebno izpostaviti tudi to, da je obtoženec pištole prodajal v času, ko se strasti po zadnji vojni še niso popolnoma polegle in v neposredni bližini meje z Republiko Hrvaško, ki je še vedno v vojni. Seveda ima v luči teh dejstev obtoženčevo ravnanje večjo družbeno nevarnost, saj so številnejše konfliktne situacije in možnost nepremišljene uporabe orožja ter reševanja problemov na tak način. Presoja v nakazani luči pa pokaže, da je prvostopenjsko sodišče storilo prav, ko je uporabilo omilitvena določila pri izreku kazni, vendar pa je bilo pri tem preveč blagohotno. Zato je sodišče druge stopnje, izhajajoč tudi iz smotrov generalne prevencije, ki pri določanju višine kazenske sankcije ni prišla dovolj do izraza, obtožencu izrečeno kazen zvišalo na devet mesecev zapora (1. odstavek 387. člena ZKP), pritožbo pa v delu, kjer se javni tožilec zavzema za izrek kazenske sankcije brez uporabe omilitvenih določb pa kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (384. člen ZKP).

Javni tožilec je s pritožbo deloma uspel, zato je obtoženec po 1. odstavku 98. člena v zvezi s 101. členom ZKP dolžan plačati stroške nastale pred pritožbenim sodiščem odmerjene v obliki povprečnine v znesku 5.000,00 SIT. Pri določanju pavšalnega zneska je prizivno sodišče upoštevalo obtoženčeve premoženjske razmere in zahtevnost zadeve gledano z zornega kota odločanja pred sodiščem druge stopnje. Sklicevanje na določila Kazenskega zakona SFRJ in Zakona o kazenskem postopku, ki sta v naš pravni red sprejeta predpisa iz zakonodaje nekdanje zvezne države ima podlago v 1. odstavku 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91/I).

Datum zadnje spremembe:

10.08.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sodba VI Kp 27015/2012
• VSL Sodba VI Kp 17563/2015
• VSK Sodba III Kp 43271/2020