<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep PRp 86/2015

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2015:PRP.86.2015
Evidenčna številka:VSK0006411
Datum odločbe:12.11.2015
Senat, sodnik posameznik:Aleš Arh (preds.), Franc Drešar (poroč.), Vitomir Bohinec
Odločba US:/
Področje:PREKRŠKI
Institut:kršitev materialnih določb zakona - zastaranje pregona - pretrganje zastaranja - dejanje, ki meri na pregon - prekršek zoper varnost cestnega prometa - prekršek, ugotovljen s tehničnimi sredstvi

Jedro

Določba tretjega stavka 42. člena ZP-1, se nanaša le na postopke o prekršku, ki so storjeni zoper varnost cestnega prometa, in ne velja za druge postopke o prekrških, ki so uvedeni zaradi kršitev s področja drugih predpisov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ob reševanju zahteve za sodno varstvo, ki jo je vložil kršitelj zoper plačilni nalog DARS z dne 5.1.2015, razsodilo, da se izpodbijani plačilni nalog po uradni dolžnosti spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper kršitelja zaradi suma storitve prekrška po prvi alineji prvega odstavka 77.a člena ZJC, ki naj bi ga storil 3.12.2014 ob 16.13 uri, ko naj bi z vlečnim vozilom registrskih označb x izstopil iz avtoceste A1 na CP S. ne da bi plačal cestnino, ustavi na podlagi 4. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških. Sklenilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun prekrškovnega organa.

Zoper sodbo je prekrškovni organ vložil pritožbo zaradi kršitve 1. in 2. točke 154. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1), v kateri poleg navedb, ki se nanašajo na dejanski stan prekrška, opozarja tudi, da si v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje napačno razlaga določbe 42. člena ZP-1 o zastaranju pregona. Predlaga, da višje sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in odloči o pritožbi skladno s 163. členom ZP-1.

Pritožba je utemeljena.

Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje kot razlog za ustavitev postopka zoper kršitelja oprlo na določbo 4. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, torej, da je pregon zastaran. Tako je zaključilo na podlagi ugotovitve, da je bil prekršek, ki naj bi bil storjen dne 3.12.2014 ob 16.33 uri, ugotovljen z uporabo tehničnih sredstev, plačilni nalog kršitelju pa je bil izdan 5.1.2015, torej po več kot 30-ih dneh, pred izdajo plačilnega naloga pa iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bil kršitelj s prekrškom seznanjen.

Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je razlaga določbe prvega odstavka 42. člena ZP-1, ki jo ponuja sodišče prve stopnje v utemeljitev zaključka, da je postopek o prekršku zoper storilca zastaran, napačna. ZP-1 v prvem odstavku 42. člena med drugim res določa, da postopka o prekršku zoper varnost cestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in storilec s kršitvijo ni bil seznanjen, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, vendar je treba pri ugotavljanju pogojev ali je postopek o prekršku dopusten ali ne potrebno upoštevati celotno vsebino 42. člena ZP-1, med drugim tudi določbo tretjega odstavka navedenega. člena, in sicer, da zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku. Kot je razvidno iz spisovnih podatkov, je prekrškovni organ že naslednji dan po storjenem prekršku, 4.12.2014, poslal obvestilo lastniku vozila (listovna št. 10 spisa), s pozivom, da sporoči podatke o vozniku, ta pa je prekrškovnemu organu 18.12.2014 poslal tudi izjavo, v kateri je navedel, kdo je bil v času, ko naj bi bil prekršek storjen, voznik vozila. Glede na navedeno, se torej izkaže, da so bila s strani prekrškovnega organa pravočasno izvedena dejanja usmerjena v odkrivanje storilca prekrška, ki so pretrgala zastaranje. Ne glede na navedeno pa je treba tudi povedati, da se določba, na katero se sodišče prve stopnje sklicuje, nanaša le na postopke o prekršku, ki so storjeni zoper varnost cestnega prometa, kot pravilno opozarja prekrškovni organ in ne velja za druge postopke o prekrških, ki so uvedeni zaradi kršitev s področja drugih predpisov. Za obravnavani prekršek torej, kljub temu, da je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, določba tretjega stavka 42. člena ZP-1 ne velja, pač pa veljajo glede pravočasnosti vloženega obdolžilnega predloga oziroma glede teka zastaranja ostale določbe navedenega člena ZP-1 o zastaranju pregona.

Ker sodišče prve stopnje zahteve za sodno varstvo kršitelja ni obravnavalo vsebinsko, sodba o odločilnih dejstvih nima razlogov in jo je bilo zato treba razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1), da navedeno pomanjkljivost odpravi.


Zveza:

ZP-1 člen 42, 42/1, 42/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.01.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg4OTYy