VSK sklep PRp 80/2015

Jedro

Prekrškovni organ je tisti, ki mora glede prekrška, ki ga obdolžencu očita, v obdolžilnem predlogu predložiti oziroma predlagati dokaze, na sodišču pa je, da dokaze, ki so pomembni za pravilno odločitev, izvede. Če je sodišče ocenilo, da je potrebno zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja zaslišati katero od predlaganih prič, je na sodišču, da poskrbi, da se priča zaslišanja tudi udeleži. Za to ima tudi sredstva (npr., da odredi privedbo priče, ki se brez utemeljenega razloga na vabilo ne odzove – prvi odstavek 244. člena Zakona o kazenskem postopku- ZKP v zvezi s prvim odstavkom 67. člena ZP-1). Status priče v postopku, tudi če je ta policist, ni enak položaju prekrškovnega organa, ki je zaradi postopka o prekršku zoper obdolženca vložil obdolžilni predlog. Nikakršnega pooblastila namreč nima, da bi sam prisilil pričo policista, da sodeluje v sodnem postopku, pač pa ga lahko na sodišče privede le po odredbi sodišča. Očitek, da se predlagatelj ni potrudil v smeri dokazovanja obdolžencu očitanega prekrška je zato neutemeljen. V nasprotju s pravili sprejemanja dokazne ocene (133. člen ZP-1) je vnaprejšnja opredelitev sodnika glede dokazne ocene, ko je navedel, da tudi če bi vabljena priča pristopila na zaslišanje in izpovedala, bi na strani sodišča ostal razumen dvom, ki narekuje odločitev v obdolženčevo dobro.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijano sodbo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo postopek o prekršku proti obdolženemu D. N. zaradi prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP, ker ni dokazano, da bi prekršek storil. Sklenilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun.

Zoper takšno sodbo je prekrškovni organ vložil pritožbo, v kateri pritožbenega razloga izrecno ne navaja, smiselno pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 3. točke 154. člena ZP-1. Predlaga, da se sodba razveljavi in obdolženca spozna za odgovornega očitanega prekrška.

Pritožba je utemeljena.

Iz razlogov za odločitev sodišča prve stopnje je razvidno, da je sodišče sledilo zagovoru obdolženca, ki je povedal, da preizkusa ni mogel opraviti zaradi zdravstvenih problemov in težav, kar je policistu na kraju postopka tudi povedal, policist, ki ga je sodišče vabilo na zaslišanje pa se na vabilo ni odzval. V utemeljitev svoje odločitve je še navedlo, da je v kaznovalnem pravu, kamor sodi tudi prekrškovno pravo, dokazovanje prekrška na strani države, v obravnavanem primeru na strani predlagateljice, PPP N. G. ter v 6. točki obrazložitve še dodalo, da tudi če bi vabljena priča pristopila na zaslišanje in izpovedala, bi na strani sodišča ostal razumen dvom, ki narekuje odločitev v obdolženčevo dobro.

Takšni razlogi sodišča prve stopnje ne prepričajo. Po določbi 68. člena ZP-1 je sodišče tisto, ki mora po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen primerov obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Res je sicer, da je prekrškovni organ tisti, ki mora glede prekrška, ki ga obdolžencu očita, v obdolžilnem predlogu predložiti oziroma predlagati dokaze, na sodišču pa je, da dokaze, ki so pomembni za pravilno odločitev, izvede. Kot je razvidno iz obdolžilnega predloga, je prekrškovni organ poleg priloženih listinskih dokazov navedel, da prekršek dokazuje tudi z neposredno ugotovitvijo B. B. in V. G., policistov Postaje prometne policije N. G.. Če je sodišče ocenilo, da je potrebno zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja zaslišati katero od predlaganih prič, je na sodišču, da poskrbi, da se priča zaslišanja tudi udeleži. Za to ima tudi sredstva (npr., da odredi privedbo priče, ki se brez utemeljenega razloga na vabilo ne odzove – prvi odstavek 244. člena Zakona o kazenskem postopku- ZKP v zvezi s prvim odstavkom 67. člena ZP-1). Dodati je še treba, da status priče v postopku, tudi če je ta policist, ni enak položaju prekrškovnega organa, ki je zaradi postopka o prekršku zoper obdolženca vložil obdolžilni predlog. Nikakršnega pooblastila namreč nima, da bi sam prisilil pričo policista, da sodeluje v sodnem postopku, pač pa ga lahko na sodišče privede le po odredbi sodišča. Pavšalen očitek, da se predlagatelj ni potrudil v smeri dokazovanja obdolžencu očitanega prekrška je zato neutemeljen.

Predvsem pa je v nasprotju s pravili sprejemanja dokazne ocene (133. člen ZP-1) vnaprejšnja opredelitev sodnika glede dokazne ocene, ko je navedel, da tudi če bi vabljena priča pristopila na zaslišanje in izpovedala, bi na strani sodišča ostal razumen dvom, ki narekuje odločitev v obdolženčevo dobro. Res je, da je med razlogi, ko mora policist udeležencu cestnega prometa odrediti strokovni pregled tudi, kot določa tretji odstavek 107. člena ZPrCP, če zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega s tem povezanega objektivnega vzroka, udeleženec cestnega prometa ne more opraviti preizkusa, vendar pa mora sodišče dokazno oceno sprejeti na dokazih in dejstvih, ki so bila ugotovljena v postopku ter pri tem vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, na podlagi takšne presoje pa ugotoviti, katero dejstvo se šteje za dokazano ali nedokazano. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno v obravnavani zadevi sprejelo zgolj na podlagi ustnega zagovora obdolženca, torej njegove navedbe o zdravstvenem stanju zaradi katerega naj ne bi mogel opraviti preizkusa alkoholiziranosti, ne da bi svoje navedbe podkrepil z dokazi niti predlagal izvedbo kakršnihkoli dokazov. Na drugi strani pa se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo do listinskega dokaza priloženega obdolžilnemu predlogu, to je zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga je obdolženec brez pripomb podpisal in je v njem navedeno zgolj, da je odklonil preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih (8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1), saj dejansko stanje v obravnavani zadevi ni bilo popolno ugotovljeno (drugi odstavek 157. člena ZP-1). Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (peti odstavek 163. člena ZP-1). Sodišče prve stopnje bo tako moralo v novem postopku izvesti dokaze, ki jih ima na voljo, tudi zaslišati priče, ki jih predlagateljica postopka predlaga ter nato sprejeti dokazno oceno kot mu nalaga 133. člen ZP-1 in odločiti o vloženem obdolžilnem predlogu.

Datum zadnje spremembe:

04.01.2016

Podobni dokumenti:

• VSK sklep PRp 23/2014
• VSRS Sodba IV Ips 14/2016
• Sodba IV Ips 78/2013, enako tudi IV Ips 62/2016