<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba PRp 67/2015

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2015:PRP.67.2015
Evidenčna številka:VSK0006365
Datum odločbe:01.10.2015
Senat, sodnik posameznik:Mara Turk (preds.), Franc Drešar (poroč.), Vitomir Bohinec
Odločba US:/
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:odklon odrejenega preizkusa alkoholiziranosti - upravičenost izdaje odredbe policistov - enotni postopek

Jedro

V obravnavanem primeru je bil podan tudi sum, da je bil obdolženec udeležen v prometni nesreči in zaradi preiskovanja tega prekrška so bili policisti po prejemu prijave dolžni ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o tem prekršku. Ker pa predstavlja ravnanje obdolženca, ki je kot voznik osebnega avtomobila v cestnem prometu odklonil odrejeni preizkus alkoholiziranosti, samostojen prekršek, ugotavljanje (kot predhodnega vprašanja), ali je bil obdolženec tudi resnično udeležen v prometni nesreči, za odločitev o obravnavanem prekršku ni pomembno.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega D.K. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi je dolžan kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 255,00 EUR v petnajstih dneh od vročitve poziva za plačilo takse.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Tolminu je z izpodbijano sodbo PR 9/2013 z dne 30. 3. 2015 razsodilo, da je obdolženi D.K. odgovoren za prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in mu zanj izreklo globo 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije. Naložilo mu je tudi plačilo stroškov postopka – sodno takso v višini 170,00 EUR, ki jo mora plačati v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe.

Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni in se postopek o prekršku ustavi oziroma podrejeno, da se pritožbi ugodi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je po pregledu in presoji zadeve, ki jo je opravilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi določbe 159. člena ZP-1, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva glede dejanskega stanja prekrška pravilno ugotovilo in pravno opredelilo ter utemeljeno razsodilo, da je obdolženec storil prekršek, ki se mu očita. Prvostopenjsko sodišče je dokazno oceno sprejelo v skladu z določbo 133. člena ZP-1, kar pomeni, da je vestno pretehtalo vse dokaze tudi v povezavi z obdolženčevim zagovorom. Nosilna misel pritožbenih navedb je, da je povzročitev prometne nesreče, ki se obdolžencu očita, bistveni znak opisanega prekrška, ki pa ga sodišče ugotavlja v drugem postopku in zato predstavlja predhodno vprašanje, o katerem v času izdaje izpodbijane sodbe še ni bilo odločeno. Prvostopenjsko sodišče je v 4. točki obrazložitve sodbe ustrezno obrazložilo utemeljenost odreditve strokovnega pregleda, čemur tudi višje sodišče nima kaj dodati in je zato kot neutemeljene zavrnilo pritožbene navedbe o zatrjevanem nerešenem predhodnem vprašanju. Neizpodbijano dejstvo, ki mu pritrjuje tudi obdolženec v svojem zagovoru, je, da je dne 9.6.2012 bil udeležen v cestnem prometu, policisti pa so na podlagi prejetega obvestila zbirali dokaze v smeri prijave (glede povzročitve prometne nesreče) in, med drugim, obdolžencu odredili strokovni pregled. Ker je obdolženi odklonil s strani policistov odrejeni strokovni pregled (zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti v prilogi A3 spisa in odredba za strokovni pregled v prilogi A4 spisa), je izpolnil vse znake prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP, kakor je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi. Ravnanje policistov izhaja iz splošnih pooblastil policistov pri nadzoru cestnega prometa, ugotavljanju storilcev prekrškov in zbiranju dokazov zanje. Policisti so pri nadzoru cestnega prometa upravičeni odrediti preizkus alkoholiziranosti zoper vsakega udeleženca cestnega prometa in dodatni razlog za to ni potreben. V obravnavanem primeru pa višje sodišče ugotavlja, da je bil podan tudi sum, da je bil obdolženec udeležen v prometni nesreči in zaradi preiskovanja tega prekrška so bili policisti po prejemu prijave dolžni ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o tem prekršku. Ker pa predstavlja ravnanje obdolženca, ki je kot voznik osebnega avtomobila v cestnem prometu odklonil odrejeni preizkus alkoholiziranosti, samostojen prekršek, ugotavljanje (kot predhodnega vprašanja), ali je bil obdolženec tudi resnično udeležen v prometni nesreči, za odločitev o obravnavanem prekršku ni pomembno.

Zakon o prekrških ZP-1 v 107. členu določa, da se, če je obdolženec z enim dejanjem ali z več dejanji storil več prekrškov, o katerih še ni bila izdana sodba, za vse prekrške pa je pristojno isto sodišče, izvede praviloma enoten postopek in izda ena sama sodba o prekršku. V drugem odstavku citiranega člena pa določa izjemo, ko sodišče lahko do izdaje sodbe o prekršku iz tehtnih razlogov ali zaradi smotrnosti odloči, da se postopek za posamezne prekrške ali zoper posamezne obdolžence, sostorilce, napeljevalce ali pomagače izloči iz enotnega postopka in dokonča posebej. Na podlagi slednje določbe je sodišče v obravnavani zadevi izdalo sklep PR 9/2013 z dne 6. 3. 2014, s katerim je zaradi smotrnosti postopek zoper obdolženca zaradi prekrškov po petem odstavku 37. člena in sedmem odstavku 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa izločilo iz spisa PR 9/2013 ter ga dokončalo posebej v novem spisu PR 28/2014. Sodišče prve stopnje je torej za svojo odločitev imelo zakonsko podlago, zato mnenje zagovornikov (glede nujnosti enotnega postopka) nima takšne teže, da bi bilo zaradi tega treba poseči v sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o sankciji je višje sodišče preizkušalo po uradni dolžnosti v obsegu, kot ga določa 165. člen ZP-1. Ker okoliščine, ki bi narekovale omilitev sankcije niso podane, višje sodišče v odločitev o sankciji ni posegalo, saj je obdolžencu izrečeno predpisano število kazenskih točk in izrečena globa v najnižjem predpisanem znesku, kar je primerno glede na težo prekrška in okoliščine kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Iz navedenih razlogov je višje sodišče, ob ugotovitvi, da tudi niso podane kršitve na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1), pritožbo zagovornika obdolženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, mu je višje sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 kot strošek pritožbenega postopka naložilo v plačilo sodno takso v znesku 255,00 EUR po tarifnih številkah 8111 in 8114, v zvezi s tarifno številko 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki jo mora obdolženi plačati v petnajstih dneh od vročitve poziva za plačilo takse.


Zveza:

ZPrCP člen 107, 107/12, ZP-1 člen 107.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.11.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg2NzYz