VSK sodba PRp 89/2014

Jedro

V obravnavani zadevi gre za postopek zoper pravno osebo, v takšnem primeru pa se za postopek glede na določbo drugega odstavka 58. člena ZP-1 smiselno uporabljajo določbe tega zakona o rednem sodnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Glede na to, da ZP-1 nima določb o štetju rokov, je sodišče prve stopnje ob odločanju o vloženi zahtevi za sodno varstvo zagovornika pravne osebe pravilno zavzelo stališče, da je glede pravočasnosti vložene zahteve za sodno varstvo treba uporabiti določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) na smiselno uporabo katerih napotuje določba prvega odstavka 67. člena ZP-1.

Izrek

Pritožba prekrškovnega organa se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ajdovščini je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo storilca M. d.o.o. ter odločilo, da se sklep Policijske postaje št. 2 z dne 17.3.2013 odpravi. Na podlagi tretjega odstavka 59. člena v zvezi s četrtim odstavkom 144. člena Zakona o prekrških (ZP-1) je še sklenilo, da bremenijo stroški tega postopka proračun.

Zoper sodbo je pritožbo vložil prekrškovni organ, kot navaja, zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku (1. točka prvega odstavka 154. člena ZP-1) v povezavi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1 ter zaradi nepravilne uporabe določb ZP-1 in s tem bistvene kršitve določb postopka o prekršku. Višjemu sodišču predlaga, da o pritožbi odloči skladno z določbami četrtega odstavka 163. člena ZP-1.

Pritožba ni utemeljena.

Zmotno je stališče prekrškovnega organa, da je v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ker je med postopkom nepravilno uporabilo določila ZP-1 glede štetja rokov in vročanja v postopku z zahtevo za sodno varstvo. V obravnavani zadevi ne gre za enako situacijo, kot v zadevi o kateri se je izreklo Vrhovno sodišče RS z odločbo IV Ips 74/2010 na katero se prekrškovni organ sklicuje. Že zagovornik obdolžene pravne osebe v vloženi zahtevi za sodno varstvo je pravilno opozoril, da gre v obravnavani zadevi za postopek zoper pravno osebo, v takšnem primeru pa se za postopek glede na določbo drugega odstavka 58. člena ZP-1 smiselno uporabljajo določbe tega zakona o rednem sodnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Glede na to, da ZP-1 nima določb o štetju rokov, je sodišče prve stopnje ob odločanju o vloženi zahtevi za sodno varstvo zagovornika pravne osebe pravilno zavzelo stališče, da je glede pravočasnosti vložene zahteve za sodno varstvo treba uporabiti določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) na smiselno uporabo katerih napotuje določba prvega odstavka 67. člena ZP-1. ZKP v četrtem odstavku 88. člena, drugače kot Zakon o splošnem upravnem postopku, določa, da se v primeru, če je zadnji dan roka državni praznik, sobota ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Glede na navedeno se tako izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je storilčev zagovornik zahtevo za sodno varstvo, ki jo je vložil 4.3.2013 s priporočeno pisemsko pošiljko, vložil pravočasno in sicer tudi, če jo je vložil dne 2.3.2013, ko je bila sobota. Iz navedenih razlogov je odločitev sodišča prve stopnje, ki je vloženi zahtevi za sodno varstvo ugodilo in odpravilo sklep Policijske postaje z dne 17.3.2013 s katerim je le ta vloženo zahtevo za sodno varstvo kot prepozno zavrgel, odpravilo. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker je bilo s sodbo višjega sodišča odločeno v storilčevo korist se v skladu z določbo drugega odstavka 147. člena ZP-1 sodna taksa za pritožbo ne določi.

Datum zadnje spremembe:

13.04.2015