VSK sodba PRp 97/2014

Jedro

Po določbi drugega odstavka 40. člena ZMV mora lastnik registriranega vozila odjaviti vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, med drugim tudi, če je med veljavnostjo prometnega dovoljenja prenehala veljati zavarovalna pogodba, ker ni bila obnovljena ali ni bila poravnana letna obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji. Glede na spisovne podatke ni dvoma, da je kršiteljici zavarovalna polica št. 1 prenehala veljati 25.1.2014, ker kršiteljica ni poravnala letno obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji. Kršiteljica je sicer res nato dne 19.2.2014 sklenila (novo) zavarovalno polico št. 2 na podlagi katere je zavarovanje pričelo veljati dne 20. februarja 2014 ob 7. uri (za čas do 28.05.2014), vendar to dejstvo ne pomeni, da prekršek iz 6. točke drugega odstavka 42. člena ZMV ni bil storjen. Nikakršnega dvoma ni, da s to novo zavarovalno polico ni bilo sklenjeno zavarovanje, ki bi vključevalo tudi obdobje po prenehanju prejšnje zavarovalne police (od 25.1.2014 dalje), zato je sklepanje sodišča prve stopnje, da ravnanje kršiteljice nima zakonskih znakov očitanega prekrška pravno zmotno.

Izrek

Pritožbi prekrškovnega organa se ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se zahteva za sodno varstvo kršiteljice T.K. zoper plačilni nalog Upravne enote z dne 13.3.2014 št. PN 7 kot neutemeljena zavrne.

Kršiteljica je dolžna kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 150,00 EUR v petnajstih dneh od vročitve poziva za plačilo takse.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Sežani je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zoper kršiteljico T.K. postopek zaradi prekrška po osmem odstavku 40. člena ZMV ustavi na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Sklenilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun.

Zoper sodbo je pritožbo vložil prekrškovni organ iz razlogov po 2. točki 154. člena ZP-1 in sicer zaradi kršitve materialnih določb 6. točke drugega odstavka 40. člena ZMV.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi drugega odstavka 40. člena ZMV mora lastnik registriranega vozila odjaviti vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, med drugim tudi, če je med veljavnostjo prometnega dovoljenja prenehala veljati zavarovalna pogodba, ker ni bila obnovljena ali ni bila poravnana letna obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji. Glede na spisovne podatke ni dvoma, da je kršiteljici zavarovalna polica št. 1 prenehala veljati 25.1.2014, ker kršiteljica ni poravnala letno obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji. Kršiteljica je sicer res nato dne 19.2.2014 sklenila (novo) zavarovalno polico št. 2 na podlagi katere je zavarovanje pričelo veljati dne 20.2.2014 ob 7. uri (za čas do 28.05.2014), vendar to dejstvo ne pomeni, da prekršek iz 6. točke drugega odstavka 42. člena ZMV ni bil storjen. Nikakršnega dvoma ni, da s to novo zavarovalno polico ni bilo sklenjeno zavarovanje, ki bi vključevalo tudi obdobje po prenehanju prejšnje zavarovalne police (od 25.1.2014 dalje), zato je sklepanje sodišča prve stopnje, da ravnanje kršiteljice nima zakonskih znakov očitanega prekrška pravno zmotno.

Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je zmotna tudi razlaga določbe sedmega odstavka 40. člena ZMV (drugi odstavek 40. člena ZMV 7. točke na katero se kršiteljica sklicuje nima in gre v tem delu očitno za pisno pomoto vlagateljice zahteve za sodno varstvo). Petnjastdnevni rok po prejemu opozorila se namreč nanaša na izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka tega člena, to pa je pravica lastnika registriranega vozila, da lahko kadarkoli odjavi vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izroči registrske tablice.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 1. točke 156. člena ZP-1, ko je na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo postopek o prekršku zoper kršiteljico T.K. zaradi prekrška po osmem odstavku 40. člena ZMV, saj so z dejanjem kršiteljice, kot je opisano, nedvomno izpolnjeni znaki očitanega prekrška in je zanj kršiteljica tudi odgovorna. Pravočasno izpolnjevanje obveznosti iz zavarovalne pogodbe je bilo namreč v sferi pritožnice, ta pa ne trdi, da ni vedela, da teh obveznosti nima izpolnjenih. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi prekrškovnega organa ugodilo in izpodbijano sodbo ob uporabi 9. odstavka 163. člena ZP-1 spremenilo tako, da se zahteva kršiteljice T.K. za sodno varstvo zoper plačilni nalog Upravne enote z dne 13.3.2014 št. PN 7 kot neutemeljena zavrne.

Na podlagi prvega odstavka 147. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 je pritožbeno sodišče kršiteljici naložilo tudi plačilo sodne takse, ki jo je na podlagi tarifne številke 8212 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odmerilo v znesku 150,00 EUR in jo mora kršiteljica plačati v petnajstih dneh od vročitve poziva za plačilo takse.

Datum zadnje spremembe:

13.04.2015

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba IV Ips 57/2016
• VSRS Sodba IV Ips 40/2016
• VSRS Sodba IV Ips 22/2017