VSK sodba PRp 3/2014

Jedro

Na kakšen način naj bi bila kršitelja seznanjena z očitanim prekrškom in dokazi iz spisa prekrškovnega organa ni razvidno, zato sta odločbi o prekršku, izdani kršiteljema, tako glede opisa dejanskega stanja prekrška kot glede dokazov z vidika vsakomur zagotovljenih pravnih jamstev v postopku o prekršku, presenečenje in zato kršitelja z navajanjem dejstev in dokazov, s katerimi v zahtevi za sodno varstvo odločbi prekrškovnega organa izpodbijata, nista prekludirana, saj je pravni pouk zapisan v zapisniku o izjavi kršitelja, ne da bi bil ta seznanjen z dejanskim stanjem očitanega prekrška in dokazi s katerimi se mu prekršek dokazuje, brezpredmeten.

Izrek

Pritožba prekrškovnega organa se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ajdovščini je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zahtevi za sodno varstvo pravne osebe S. d.o.o. in odgovorne osebe T.M., ugodi in se odločba o prekršku prekrškovnega organa št. 1 in št. 2 po uradni dolžnosti spremeni tako, da se postopek o prekršku proti pravni osebi in odgovorni osebi, zaradi prekrška po 3. točki prvega odstavka 16. člena ZOPA, na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ustavi. Stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

Zoper takšno sodbo je prekrškovni organ, Postaja prometne policije, vložil pritožbo. Navaja, da pravna in odgovorna oseba pred prekrškovnim organom izjave, v kateri bi navedla vsa dejstva in dokaze v svojo korist nista podali, čeprav sta bili na to pozvani in opozorjeni, da jih sicer v postopku ne bosta več mogli uveljavljati. Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi, pravno osebo in njeno odgovorno osebo pa spozna kot odgovorni, za očitani jima storjeni prekršek, oziroma, da se njuni zahtevi za sodno varstvo zoper izdani odločbi o prekršku kot neutemeljeni zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Obdolžencu morajo biti v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka. To pomeni, da mu morajo biti dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka (1). Kot je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje, obdolženima pravni in odgovorni osebi ustrezne in zadostne možnosti, da zavzameta stališče glede očitanega prekrška, niso bile dane, saj se nista mogli seznaniti z opisom kršitve in dokazi. Takšne ugotovitve sodišča prve stopnje pritožbena navedba, da je pooblaščena uradna oseba pred izdajo odločb pozval kršiteljici pravno in odgovorno osebo, da se lahko na zapisnik izjavita o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, da pa tega nista dolžni storiti, niti odgovarjati na vprašanja, če pa se bosta izjavili ali odgovarjali, pa nista dolžni izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ter da sta bili kršiteljici pred izjavo tudi opozorjeni, da morata v izjavi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bosta mogli več uveljavljati, odločitve sodišča prve stopnje ne morejo omajati. Iz zapisnikov namreč ni razvidno ne kaj konkretno se kršiteljema očita ne ne na kakšne dokaze je očitek oprt. Na kakšen način naj bi bila kršitelja seznanjena z očitanim prekrškom in dokazi iz spisa prekrškovnega organa ni razvidno, zato sta odločbi o prekršku, izdani kršiteljema, tako glede opisa dejanskega stanja prekrška kot glede dokazov z vidika vsakomur zagotovljenih pravnih jamstev v postopku o prekršku (2), presenečenje in zato kršitelja z navajanjem dejstev in dokazov, s katerimi v zahtevi za sodno varstvo odločbi prekrškovnega organa izpodbijata, nista prekludirana, saj je pravni pouk zapisan v zapisniku o izjavi kršitelja, ne da bi bil ta seznanjen z dejanskim stanjem očitanega prekrška in dokazi s katerimi se mu prekršek dokazuje, brezpredmeten.

Ker pritožba nima upoštevnih navedb, jo je višje sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 147. člena v zvezi z določbo četrtega odstavka 144. člena ZP-1.

-------------------------------------

op. št. 1: primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-120/97 z dne 18. marca 1999

op. št. 2: 29. člen Ustave Republike Slovenije

Datum zadnje spremembe:

03.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSK Sodba PRp 45/2021
• VSRS Sodba IV Ips 15/2018
• VSRS Sodba IV Ips 65/2017