VSK sodba PRp 18/2014

Jedro

Pravna oseba sama ne more biti storilka prekrška, pač pa se jo lahko spozna za odgovorno le za prekršek, ki ga je storila druga oseba. Kolikor pa je prekrškovni organ menil, da je K.K. kot odgovorna oseba tudi neposredna storilka prekrška, bi moral opis vsebovati konkretne navedbe glede njene odgovornosti, torej, ali naj bi očitani prekršek storila s storitvijo ali z opustitvijo dejanja, ki bi ga sicer bila dolžna storiti, da bi prekršek preprečila.

Izrek

Pritožba prekrškovnega organa se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se plačilni nalog št. 1, ki ga je izdala pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa – Policijske postaje po uradni dolžnosti spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper pravno osebo A. d.o.o. zaradi prekrška po določbi drugega odstavka 8. člena ZJRM-1 ustavi, ker opisano ravnanje ni prekršek. Sklenilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun prekrškovnega organa.

Zoper takšno sodbo vlaga prekrškovni organ, kot navaja, iz razlogov 1., 2. in 4. točke 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1) pritožbo in predlaga, da se odločitev Okrajnega sodišča v Piranu spremeni tako, da se namesto spremembe predmetnega plačilnega naloga in ustavitve postopka, zahteva pravne osebe A. d.o.o. zavrne kot neutemeljena s čimer jo spozna odgovorno storitve prekrška po tretjem odstavku 8. člena ZJRM-1.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče po pregledu in presoji zadeve, ki jo je opravilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena ZP-1, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo in ob ustrezni uporabi materialnih določb zakona utemeljeno razsodilo tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Svojo odločitev je prepričljivo in razumno obrazložilo in k temu, kar je navedlo, v bistvu ni kaj dodati. Pravilno je povzelo določbo prvega odstavka 14. člena ZP-1, po kateri je pravna oseba odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Pravna oseba sama torej ne more biti storilka prekrška, pač pa se jo lahko spozna za odgovorno le za prekršek, ki ga je storila druga oseba. Pritožbene navedbe prekrškovnega organa, s katerimi skuša popraviti pomanjkljivosti plačilnega naloga, so nove, pa tudi same s seboj v nasprotju, ko najprej navaja, da se je odgovorna oseba pravne osebe A. d.o.o. K.K. nahajala neposredno v gostinskem lokalu, iz česar nedvomno izhaja, da sama ni storila vsega potrebnega, da bi preprečila predvajanje glasbe v lokalu na za okolico moteči jakosti, saj da je imela možnost neposredno opozoriti njene zaposlene oziroma zaposlenega, kateri je predvajal takšno glasbo, v nadaljevanju pa zatrjuje, da je prekrškovni organ v spisu jasno navedel, da je K.K. kot odgovorni osebi predočil prekršek po četrtem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 8. člena ZJRM ter ji izdal plačilni nalog, iz česar jasno izhaja, da je imela K.K. v konkretnem primeru status neposrednega storilca prekrška in to v korist pravne osebe in v njenem imenu. Tudi ob takšnih navedbah v pritožbi se izkaže pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje, da opis dejanja prekrška ne vsebuje nobene konkretne navedbe, kdo je bil v tem primeru neposredni storilec prekrška. Že glede na zapisano v pritožbi je očitno, da to K.K., ki je po navedbah prekrškovnega organa odgovorna oseba pravne osebe, ni bila. Kolikor pa je prekrškovni organ menil, da je K.K. kot odgovorna oseba tudi neposredna storilka prekrška, bi moral opis vsebovati konkretne navedbe glede njene odgovornosti, torej, ali naj bi očitani prekršek storila s storitvijo ali z opustitvijo dejanja, ki bi ga sicer bila dolžna storiti, da bi prekršek preprečila. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče, ob ugotovitvi, da v postopku tudi ni bila zagrešena nobena od kršitev na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. člena ZP-1). Odločitev o stroških postopka temelji na določbi prvega odstavka 147. člena v zvezi s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1.

Datum zadnje spremembe:

03.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSK sodba PRp 21/2014
• VSK sodba PRp 223/2013
• VSK Sodba PRp 658/2022