VSK sklep CDn 125/2013

Jedro

Kljub pravnomočni sodbi, ki je v obravnavanem primeru pravno gledano nadomestila pogodbo in zemljiškoknjižno dovolilo, je upoštevanje 38. člen ZZK-1 in izrek sodbe II Ips 369/2010, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi opravi šele potem, ko sklenjeno pogodbo odobri pristojna upravna enota, predlagateljeva pridobitev lastninske pravice pogojna oziroma negotova vse do odobritve pravnega posla (oziroma sodbe). Do dokončnosti odločbe UE o odobritvi pravnega posla pa predlagatelj drugega sredstva za zavarovanje vrstnega reda pridobitve lastninske pravice razen predznambe po 49. členu ZZK-1 nima.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru nasprotne udeleženke in sklep Okrajnega sodišča v Kranju Dn 1 z dne 25.4.2012 spremenilo tako, da se vpis predznambe lastninske pravice pri nepremičninah parc. št. 336/4 in 336/5, obe k.o. Š., ne dovoli.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu in v pritožbi najprej pojasnjuje pomen predznambe. Slednja pride v poštev zlasti v primerih, ko oseba, ki predlaga predznambo, še nima za vpis v zemljiško knjigo primerne listine, ki bi sicer bila podlaga za nepogojni vpis knjižne pravice. Listine, ki so podlaga za predznambo, so primeroma navedene v 49. členu ZZK-1. V kolikor je lastnik dolžan na podlagi sodbe izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo glede vpisa lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, se namreč za vpis lastninske pravice poleg tega, da sodba postane pravnomočna, zahteva izpolnitev dodatnega pogoja – odobritev pravnega posla s strani upravne enote. Kadar pravnomočna sodba nadomešča sklenjeni pravni posel, ima takšna sodba pravno gledano naravo pogodbe, zato jo je treba predložiti v odobritev, kar pomeni, da pravnomočna sodba nadomešča sklenjeno pogodbo pod pogojem, da jo pristojna upravna enota odobri. V takem primeru vknjižba lastninske pravice ni možna brez odobritve. Vse navedeno je Vrhovno sodišče v konkretnem primeru upoštevalo v svoji odločbi in zato dodalo dodatni pogoj za vknjižbo lastninske pravice. Predlagatelj je nasprotno udeleženko pozval k sklenitvi pogodbe, vendar se ni odzvala, zato je s pravnomočnostjo sodbe pogodbo in zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1 z dne 25.3.2009. Tožnik je nato 19.3.2012 pri Upravni enoti vložil vlogo za odobritev pravnega posla, vendar postopek še ni končan. Predlagateljeva pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču je torej pogojna (negotova) vse do odobritve pravnega posla. V kolikor bi sledili razlagi prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, bi to pomenilo, da si pridobitelj lastninske pravice na kmetijskem zemljišču v tem času ne more zagotoviti varstva vrstnega reda pridobitve lastninske pravice, kar pa je v nasprotju z načelom enakosti. Njegov položaj je namreč v bistvenem podoben pridobitelju stavbnega zemljišča, ki razpolaga z nepravnomočno sodbo. Sodišče mora tako ob uporabi zakonske analogije v skladu z ustavnim načelom enakosti dovoliti predznambo predlagateljeve pravice na kmetijskem zemljišču. Dodaja še, da je zmotno stališče sodišča, da bo vpis predznambe lahko dovoljen na podlagi odločbe UE, ki še ni dokončna, saj odločba UE ne more biti podlaga za prenos lastninske pravice, to je lahko le zemljiškoknjižno dovolilo ali sodba, ki ga nadomešča. Predlagateljeva pravica pa takrat ne bo več pogojna, zato bo lahko predlagal že vknjižbo lastninske pravice.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je predlagatelj predlagal vpis predznambe lastninske pravice. Skladno s prvo točko prvega odstavka 49. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se predznamba dovoli na podlagi odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki še ni postala pravnomočna oziroma dokončna. Pravilno je sodišče prve stopnje s tem v zvezi ugotovilo, da je listina, ki jo je predlagatelj predložil kot podlago predlaganemu vpisu (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2344/2009 in sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 369/2010) pravnomočna, temu pritožba ne oporeka. Kljub temu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na konkretne okoliščine obravnavanega primera stališče prvostopenjskega sodišča, da predlagana predznamba lastninske pravice ni dovoljena, zmotno. V predmetni zadevi je namreč predlagatelj predlagal predznambo lastninske pravice na podlagi sodbe sodišča, s katero je bilo zemljiškoknjižni lastnici naloženo, da mora s predlagateljem skleniti prodajno pogodbo in mu izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo za parceli 336/4 in 336/5, obe k.o. Š., pri čemer sporni parceli predstavljata kmetijsko zemljišče, za promet katerih je v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) predpisan poseben postopek, ki med drugim vključuje tudi odobritev sklenjenega pravnega posla s strani pristojne Upravne enote (v nadaljevanju UE). Skladno z drugim odstavkom 38. člena ZZK-1 je za vpis pridobitve lastninske pravice na kmetijskem zemljišču zemljiškoknjižnemu dovolilu potrebno priložiti tudi odobritev pravnega posla (oziroma potrdilo, da odobritev ni potrebna). Kljub pravnomočni sodbi, ki je v obravnavanem primeru (zato ker do dejanske sklenitve pravnega posla ni prišlo) pravno gledano nadomestila pogodbo in zemljiškoknjižno dovolilo, je upoštevaje citirano določbo ZZK-1 in izrek sodbe II Ips 369/2010, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi opravi šele potem, ko sklenjeno pogodbo odobri pristojna upravna enota, predlagateljeva pridobitev lastninske pravice zato pogojna oziroma negotova vse do odobritve pravnega posla (oziroma v konkretnem primeru sodbe, ki jo nadomešča). Do dokončnosti odločbe UE o odobritvi pravnega posla pa predlagatelj drugega sredstva za zavarovanje vrstnega reda pridobitve lastninske pravice razen predznambe po 49. členu ZZK-1, nima, kar je, kot utemeljeno opozarja pritožba, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).

Glede na obrazložene konkretne okoliščine obravnavane zadeve pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da pravice do predznambe v konkretnem primeru ni mogoče odreči zgolj iz razloga, ker je sodba, ki je podlaga predlaganemu vpisu, pravnomočna. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega stališča ni presojalo ostalih pogojev za dovolitev predlagane predznambe lastninske pravice (148. člen ZZK-1), je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), v katerem naj ob upoštevanju zgoraj obrazloženega ponovno odloči o predlogu za predznambo vknjižbe lastninske pravice.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 837/2009
• VSK sklep I Cp 708/2005
• VSL sklep I Cp 2685/2008