<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba PRp 295/2012

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2012:PRP.295.2012
Evidenčna številka:VSK0005489
Datum odločbe:06.12.2012
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:odvzem vozila tretji osebi

Jedro

Obdolženi skozi daljši čas ponavlja kršitve, ki spadajo med najhujše kršitve s področja varnosti cestnega prometa; v zadnjih treh letih je bil kot udeleženec cestnega prometa že osemkrat pravnomočno kaznovan, enkrat tudi zaradi vožnje vozila v cestnem prometu v času izvrševanja sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ga nobena do sedaj izrečena sankcija ni odvrnila od ponavljanja prekrškov. Res je, da tokrat odvzeto vozilo ni last obdolženca, vendar je imel zakonodajalec za ureditev, ki izhaja iz določbe drugega odstavka 25. člena ZP-1, to je, da se smejo predmeti odvzeti tudi, če niso storilčeva last, ustavno dopusten cilj, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Glede na to, da je pritožnica, kot lastnica vozila, zgolj odstopila od pogodbe o finančnem leasingu z obdolženim, ob tem pa mu ponudila možnost odkupa vozila, se je tudi po presoji pritožbenega sodišča le z odvzemom vozila moč izogniti tveganju, da bi obdolženi z istim vozilom še naprej ponavljal prekrške. Seveda pa takšna odločitev ne jemlje pravice pritožnici terjati odškodnino od storilca.

Izrek

Pritožba lastnice odvzetega predmeta, družbe D. d.o.o., se kot neutemeljena zavrne potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnica mora plačati sodno takso.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi M.O. odgovoren, v prvi alineji pod točko I. izreka sodbe , za prekršek po določbi 4. točke petega odstavka 105. člena ZPrCP, za katerega mu je določilo globo v znesku 1.400,00 EUR ter stransko sankcijo odvzema predmeta in sicer osebnega avtomobila znamke Alfa Romeo, last D. d.o.o. in, v drugi alineji izreka, za prekršek po določbi petega odstavka 50. člena ZPrCP, za katerega mu je določilo globo 120,00 EUR ter mu nato na podlagi določb 27. člena in drugega odstavka 25. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo enotno globo v znesku 1.520,00 EUR in stransko sankcijo odvzem predmeta in sicer osebnega avtomobila znamke Alfa Romeo, last D. d.o.o., zaseženega dne 6.7.2012, ki se nahaja v hrambi pri izvršitelju F.S. Po pravnomočnosti sodbe se bo odvzeti predmet prodal. V izrečeno globo po določbi 4. točke petega odstavka 105. člena ZPrCP se všteje pridržanje, ki je trajalo od 6.7.2012 od 2.30 ure do 11.30 ure istega dne, tako, da se pridržanje, ki je trajalo manj kot 12 ur všteje v globo v višini 20,00 EUR. Obdolžencu je sodišče prve stopnje dovolilo, da globo plača v desetih zaporednih mesečnih obrokih. Sklenilo je tudi, da mora obdolženec plačati stroške postopka in sicer sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe z nalogom za plačilo sodne takse ter stroške zasega in hrambe odvzetega osebnega avtomobila. O višini stroškov zasega in hrambe bo izdan poseben sklep. Pod točko II izreka sodbe je sodišče prve stopnje za prekršek po določbi osmega odstavka 45. člena ZPrCP postopek na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo, ker iz opisanega ravnanja ne izhajajo zakonski znaki očitanega prekrška. V tem delu je sklenilo, da stroški postopka bremenijo proračun.

Zoper sodbo je pritožbo vložil odvetnik lastnice odvzetega vozila, družbe D. d.o.o. Kot navaja, vlaga zoper sodbo pritožbo iz pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1 ter zahteva vračilo vozila. Predlaga, da se ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na izrek stranske sankcije odvzema vozila ter odloči, da se zaseženo vozilo vrne lastniku leasingodajalcu D. d.o.o.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je po pregledu in presoji zadeve, ki jo je opravilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi določb 159. člena ZP-1, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje ob ustrezni uporabi materialnih predpisov utemeljeno razsodilo, da je obdolženi M.O. odgovoren za prekrška po določbi 4. točke petega odstavka 105. člena ZPrCP in po določbi petega odstavka 50. člena ZPrCP, sankcije, ki jih je izreklo pa so po presoji pritožbenega sodišča primerne glede na težo prekrška in okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato tudi pritožbene navedbe lastnice odvzetega osebnega avtomobila odločitve sodišča prve stopnje, da se obdolžencu poleg globe izreče tudi stranska sankcija odvzema osebnega avtomobila, ne morejo omajati. Sodišče prve stopnje je namreč sodbo tudi glede odločitve o odvzemu osebnega avtomobila, last pritožnice, skrbno in prepričljivo obrazložilo na straneh od 6 do 8 sodbe, in k temu, kar je navedlo, pritožbeno sodišče nima ničesar dodati. Kot je razvidno iz obrazložitve sodbe, obdolženi skozi daljši čas ponavlja kršitve, ki spadajo med najhujše kršitve s področja varnosti cestnega prometa; v zadnjih treh letih je bil kot udeleženec cestnega prometa že osemkrat pravnomočno kaznovan, enkrat tudi zaradi vožnje vozila v cestnem prometu v času izvrševanja sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ga nobena do sedaj izrečena sankcija ni odvrnila od ponavljanja prekrškov. Res je, da tokrat odvzeto vozilo ni last obdolženca, vendar je imel zakonodajalec za ureditev, ki izhaja iz določbe drugega odstavka 25. člena ZP-1, to je, da se smejo predmeti odvzeti tudi, če niso storilčeva last, ustavno dopustne cilj, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Glede na to, da je pritožnica, kot lastnica vozila, zgolj odstopila od pogodbe o finančnem leasingu z obdolženim, ob tem pa mu ponudila možnost odkupa vozila, se je tudi po presoji pritožbenega sodišča le z odvzemom vozila moč izogniti tveganju, da bi obdolženi z istim vozilom še naprej ponavljal prekrške. Zato očitek pritožnika, da je sodišče prve stopnje z izrekom stranske sankcije odvzema vozila prekršilo materialno določbo drugega odstavka 25. člena ZP-1 ter s tem v zvezi kršilo določilo o izreku sankcije po 4. točki 154. člena ZP-1, ni utemeljen. Trditev v pritožbi, da tveganja, da bi obdolženi ponavljal prekrške ni, ker da je pogodbeno razmerje med leasingodajalcem in leasingojemalcem končano, ter da posledično ni možnosti za odkup vozila, je tudi protispisna. Sodišče prve stopnje je takšno odločitev sprejelo namreč tudi po presoji listin, ki jih je predložila pritožnica, med drugim obvestila obdolžencu o odstopu od pogodbe (priloga B2 spisa) iz katerega je razvidno, da bodo po plačilu preostanka obveznosti po pogodbi o leasingu izpolnjeni pogoji za prenos lastninske pravice na vozilu na ime obdolženca. Seveda pa takšna odločitev ne jemlje pravice pritožnici terjati odškodnino od storilca.

Neutemeljen je tudi očitek, da sodišče ni obrazložilo obstoja zakonskih razlogov ter da ni spoštovalo načela sorazmernosti. Nasprotno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede izreka stranske sankcije upoštevalo vsa pravno relevantna dejstva in tudi z vidika sorazmernosti izrečene sankcije izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti.

Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče ob uporabi določbe tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo, ki jo je vložil pooblaščenec lastnice odvzetega vozila, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o naložitvi sodne takse za pritožbo je višje sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1. Pritožnici bo sodna taksa odmerjena z nalogom za plačilo sodne takse sodišča pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji v skladu z določbami zakona o sodnih taksah (ZST-1).


Zveza:

ZP-1 člen 25, 25/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.12.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYwOTA1