VSK sodba PRp 287/2012

Jedro

Ni se moč strinjati z zagovornikom obdolženega, da gre v ravnanju obdolženca glede očitanega prekrška v tej zadevi, ki ga je storil s tem, da je dne 8.1.2012 ob 19.53 uri vozil osebni avtomobil po avtocesti s hitrostjo najmanj 159 km/h, in prekrška, ki ga je istega dne ob 19.45 uri storil v bližini kraja S. za en sam prekršek, ker da je bilo dejanje samo eno – eno ravnanje in ena posledica. V obravnavanih zadevah gre namreč za prekrška, ki sta bila storjena v različnih časovnih in krajevnih okoliščinah poleg tega v tem primeru ne gre za prekršek stanja, kar je moč razbrati iz stališča zagovornika glede obeh prekrškov.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba v odločitvi o sankciji po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obdolženemu M.K. število izrečenih kazenskih točk zmanjša na 5 kazenskih točk, stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za dobo enega meseca zaradi prekrška z vozilom B kategorije pa ne izreče. Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Sežani je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi M.K. odgovoren za prekršek po določbi 5. točke sedmega odstavka 46. člena ZPrCP in mu izreklo globo 400,00 EUR, devet kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za dobo enega meseca zaradi prekrška z vozilom B kategorije. Sklenilo je še, da mora obdolženi plačati na podlagi 144. člena ZP-1 sodno takso, katere znesek bo določen po pravnomočnosti sodbe.

Zoper sodbo je pritožbo vložil obdolženčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitev materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) in ZPrCP. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo odločitev sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena, sodbo pa je bilo treba spremeniti po uradni dolžnosti.

Višje sodišče je po pregledu in presoji zadeve, ki jo je opravilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi določb 159. člena ZP-1, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva pravilno ugotovilo, pravilno pa je tudi dejanje opredelilo kot samostojen prekršek. Ni se namreč moč strinjati z zagovornikom obdolženega, da gre v ravnanju obdolženca glede očitanega prekrška v tej zadevi, ki ga je storil s tem, da je dne 8.1.2012 ob 19.53 uri vozil osebni avtomobil po avtocesti s hitrostjo najmanj 159 km/h, in prekrška, ki ga istega dne ob 19.45 uri storil v bližini kraja S. za en sam prekršek, ker da je bilo dejanje samo eno – eno ravnanje in ena posledica. V obravnavanih zadevah (druga je vodena pri Okrajnem sodišču v Sežani pod opr. št. PR 6, pri Višjem sodišču v Kopru pa pod opr. št. PRp 286/2012) gre namreč za prekrška, ki sta bila storjena v različnih časovnih in krajevnih okoliščinah poleg tega v tem primeru ne gre za prekršek stanja (kot je npr. posest orožja in streliva brez ustrezne orožne listine po Zakonu o orožju), kar je moč razbrati iz stališča zagovornika glede obeh prekrškov. Izkaže se torej, da pritožba nima navedb, s katerimi bi lahko izpodbila sodbo sodišča prve stopnje.

Pač pa je bilo treba sodbo spremeni po uradni dolžnosti, ker je bila pred odločanjem o pritožbi sprejeta novela ZPrCP-A (Uradni list RS, št. 57/2012 z dne 27.7.2012, ki se uporablja od 1.9.2012) in za obdolžencu očitani prekršek v primeru, ko voznik prekorači hitrost nad 50 do vključno 60 km/h predpisuje izrek globe 500,00 EUR in 5 kazenskih točk, stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila pa ne predpisuje več. Izkaže se torej, da je novela ZPrCP za obdolženca milejši zakon. Ker je sicer sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva v sodbi pravilno ugotovilo in je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisa zgolj spremeniti odločitev o sankciji, je to storilo višje sodišče ob uporabi določbe devetega odstavka 163. člena ZP-1 tako, da se obdolžencu izrečeno število devetih kazenskih točk zmanjša na 5 kazenskih točk, stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za dobo enega meseca zaradi prekrška z vozilom B kategorije, pa ne izreče. V odločitev o globi višje sodišče v skladu z določbo dvanajstega odstavka 163. člena ZP-1 ni posegalo, saj se v primeru, če je pritožba vložena samo v korist obdolženca, sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo. Ker sicer pritožba ni utemeljena, jo je višje sodišče zavrnilo in v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker je bilo s sodbo višjega sodišča deloma odločeno v obdolženčevo korist, se sodna taksa za pritožbo ne določi (drugi odstavek 147. člena ZP-1).

Datum zadnje spremembe:

19.12.2013

Podobni dokumenti:

• VSM sodba II Kp 37112/2011
• VSRS Sodba I Ips 40395/2020
• VSC Sodba PRp 128/2021