VSK sodba PRp 60/2012

Jedro

Obdolženi je bil v času storitve prekrška v hudi osebni stiski. Iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da obdolženi sicer ni kršitelj cestnoprometnih predpisov, saj doslej ni bil kaznovan niti ni v drugem postopku o prekršku. Glede na to, da je bila obdolžencu hitrost izmerjena sicer znotraj območja, ki označuje naselje, vendar na regionalni cesti, ob čemer tudi prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu ne navaja nobene takšne okoliščine v zvezi z obravnavanim prekrškom, ki bi kazala na povzročitev konkretne nevarnosti za nastanek hude posledice, so v obravnavanem primeru podane takšne posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, kljub sicer visoko prekoračeni dovoljeni hitrosti.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in izpodbijana sodba v odločitvi o sankciji spremeni tako, da se obdolženemu S.B. stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega meseca ne izreče.

Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ajdovščini je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi S.B. odgovoren za prekršek po določbi d) točke sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1 in mu izreklo globo 1.200,00 EUR, devet kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije in prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega meseca. Na podlagi drugega odstavka 18. člena Zakona o prekrških (ZP-1) je obdolžencu dovolilo, da globo plača v treh mesečnih obrokih po 400,00 EUR na mesec in sklenilo, da je obdolženi na podlagi prvega odstavka 144. člena ZP-1 dolžan plačati stroške postopka, to je sodno takso, ki bo skladno z določbami Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odmerjena po pravnomočnosti sodbe.

Zoper takšno sodbo je zagovornik obdolženega vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, ker sodba nima razlogov, oziroma so razlogi nerazumljivi ter iz razloga, ker je sodišče med postopkom nepravilno uporabilo določbe ZP-1 pa je to vplivalo na zakonitost sodbe, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar so podane tudi kršitve materialnih določb ZP-1 ter ZVCP-1 in zaradi odločitve o sankcijah. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni, podrejeno, sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločitev sodišču prve stopnje, pritožniku pa naj se povrnejo tudi stroški postopka.

Pritožba je deloma utemeljena.

Višje sodišče je po pregledu in presoji zadeve, ki jo je opravilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena ZP-1, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva v sodbi o prekršku pravilno ugotovilo, vendar pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje drugače presojati okoliščine v katerih je bil prekršek storjen glede odločitve o izreku sankcije. Po določbi četrtega odstavka 23. člena ZP-1 sme sodišče storilcu sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila odpustiti, če posledice dejanja, prejšnje življenje storilca, njegove osebne razmere, njegovo obnašanje po storjenem prekršku in druge posebne olajševalne okoliščine to utemeljujejo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno (točka 6 obrazložitve), da je bil obdolženi v času storitve prekrška v hudi osebni stiski. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil v skrbeh za svojo ženo, ki je odšla od doma in za katero je mislil, da je njeno življenje ogroženo, ker bo ponovno poskusila napraviti samomor, saj je bila že pred novim letom hospitalizirana zaradi poskusa suicida s tabletami. Iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da obdolženi sicer ni kršitelj cestnoprometnih predpisov, saj doslej ni bil kaznovan niti ni v drugem postopku o prekršku. Glede na to, da je bila obdolžencu hitrost izmerjena sicer znotraj območja, ki označuje naselje, vendar na regionalni cesti, ob čemer tudi prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu ne navaja nobene takšne okoliščine v zvezi z obravnavanim prekrškom, ki bi kazala na povzročitev konkretne nevarnosti za nastanek hude posledice, so po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru podane takšne posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, kljub sicer visoko prekoračeni dovoljeni hitrosti.

Glede ostalih pritožbenih navedb v katerih zagovornik obdolženega sodišču prve stopnje očita, da sodba nima razlogov, oziroma, da so razlogi nerazumljivi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tej smeri pritožba ni konkretizirana in se je ne da preizkusiti. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja nasprotno od pritožnika; sodišče prve stopnje je namreč za svoje odločitve navedlo konkretne in razumljive razloge, pritožbeno sodišče je zgolj ocenilo, da je treba drugače presojati upoštevane okoliščine glede odločitve o izreku stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila.

Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče , ob uporabi določbe devetega odstavka 163. člena ZP-1, izpodbijano sodbo spremenilo v odločitvi o izreku stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, kot je razvidno iz izreka , sicer pa pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker je bilo s sodbo višjega sodišča deloma odločeno v obdolženčevo korist, se sodna taksa za pritožbo ne določi (drugi odstavek 147. člena ZP-1).

Datum zadnje spremembe:

31.07.2013

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba I Ips 46035/2020
• VSC Sodba in sklep PRp 47/2023
• VSC Sodba PRp 179/2019