VSK sklep PRp 163/2012
Sodišče: | Višje sodišče v Kopru |
---|---|
Oddelek: | Oddelek za prekrške |
ECLI: | ECLI:SI:VSKP:2012:PRP.163.2012 |
Evidenčna številka: | VSK0005335 |
Datum odločbe: | 15.11.2012 |
Področje: | PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO |
Institut: | vročitev vabila na zaslišanje - subsidiarna uporaba ZUP in ZKP - čas za pripravo obrambe |
Jedro
Po določbi prvega odstavka 67. člena ZP-1 se glede zaslišanja obdolženca v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Tako iz določbe tretjega odstavka 439. člena ZKP izhaja, da se vabilo vroči obdolžencu tako, da mu ostane med vročitvijo vabila in glavno obravnavo dovolj časa za pripravo obrambe, najmanj pa trije dnevi. Z obdolženčevo privolitvijo se sme ta rok skrajšati. V obravnavani zadevi se tako izkaže, da tudi če bi šteli, da je bila vročitev pravilno opravljena z iztekom petnajstdnevnega roka od dneva puščenega obvestila o vabljenju na zaslišanje, med dnem opravljene vročitve in dnem zaslišanja niso pretekli trije dnevi. Napačen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da se obdolženi neopravičeno ni odzval na zaslišanje in tako tudi ni bil izpolnjen pogoj za sklepanje o umiku zahteve za sodno varstvo.
Izrek
Izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.
Obrazložitev
Okrajno sodišče v Postojni je z izpodbijano sodbo zavrglo zahtevo za sodno varstvo vlagatelja M.K. zoper plačilni nalog prekrškovnega organa Postaje prometne policije z dne 20.6.2010. Sklenilo je še, da na podlagi prvega odstavka 144. člena Zakona o prekrških (ZP-1) obdolženi plača stroške pritožbenega postopka in sicer sodno takso, ki jo bo s plačilnim nalogom odmeril prekrškovni organ.
Zoper takšno sodbo je obdolženi vložil pritožbo. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je bila vročitev vabila na zaslišanje, ki je bilo določeno za dne 11.4.2012 ob 10.45 uri opravljena dne 9.4.2012 saj meni, da takrat vročitev ni bila niti možna, ker je bil velikonočni ponedeljek, ki je v Republiki Sloveniji dela prost dan. Zaslišanja se ni mogel udeležiti, saj mu je bilo vabilo vročeno šele dne 11.4.2012 popoldan.
Višje sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da obdolženi zmotno meni, da vročitev vabila na dan 9.4.2012 ni mogla biti veljavno opravljena. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, je bilo vabilo obdolžencu na zaslišanje, določeno za dne 11.4.2012 ob 10.45 uri vročeno v skladu z določbo četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se v postopku o prekršku uporablja v skladu z določbo drugega odstavka 67. člena ZP-1. Po določbi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja vročitev v primeru, ko naslovnik po puščenem obvestilu o prispeli pošiljki pisma ne prevzame v petnajstih dneh na pošti za opravljeno z dnem preteka petnajstdnevnega roka. V takšnem primeru ni pomembno na kakšen dan se ta rok izteče niti kdaj po izteku tega roka je pismo puščeno v predalčniku naslovnika. Dan izteka roka je pomemben le glede izteka roka za posamezna dejanja v postopku (npr. vložitev pravnega sredstva).
Ne glede na navedeno zmotno mnenje obdolženca pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi obdolžencu vabilo na zaslišanje ni bilo pravilno vročeno. Po določbi prvega odstavka 67. člena ZP-1 se glede zaslišanja obdolženca v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Tako iz določbe tretjega odstavka 439. člena ZKP izhaja, da se vabilo vroči obdolžencu tako, da mu ostane med vročitvijo vabila in glavno obravnavo dovolj časa za pripravo obrambe, najmanj pa trije dnevi. Z obdolženčevo privolitvijo se sme ta rok skrajšati. V obravnavani zadevi se tako izkaže, da tudi če bi šteli, da je bila vročitev pravilno opravljena z iztekom petnajstdnevnega roka od dneva puščenega obvestila o vabljenju na zaslišanje, med dnem opravljene vročitve in dnem zaslišanja niso pretekli trije dnevi. Napačen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da se obdolženi neopravičeno ni odzval na zaslišanje in tako tudi ni bil izpolnjen pogoj za sklepanje o umiku zahteve za sodno varstvo. Ker je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, je zato moralo višje sodišče ob uporabi določbe petega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločitev. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno kršitev tako, da bo obdolženca vabilo na zaslišanje v skladu s prej navedeno določbo ZKP ter nato o zadevi ponovno odločiti.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 31.07.2013