VSK sodba PRp 176/2012

Jedro

Glede na obdolžilnemu predlogu priložene listine je razvidno, da je že prekrškovni organ sam ugotovil, da je prišlo do napake v zapisu datuma na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti. Očitno je, da je bil zapisnik (na nepravilen način) popravljen, vendar glede okoliščine, ki takrat sploh ni bila pomembna, niti ni pomembna sedaj, saj je bil obdolženi obravnavan samo enkrat.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi D.N. odgovoren za prekrška po določbi drugega odstavka 44. člena in d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 in mu za prekršek opisan v 1. alineji izreka sodbe določilo globo 300,00 EUR, za prekršek opisan v 2. alineji izreka določilo globo 950,00 EUR in deset kazenskih točk, za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B ter mu nato na podlagi 27. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo enotno globo 1.250,00 EUR in deset kazenskih točk, za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B. Obdolžencu je za prekršek opisan v 2. alineji izreka v izrečeno globo vštelo čas pridržanja, ki je trajalo od dne 20.2.2011 od 22.58 ure do dne 21.2.2011 do 06.15 ure, tako, da je obdolženi dolžan plačati še preostali del globe v znesku 1.230,00 EUR. Na podlagi 144. člena ZP-1 je sodišče prve stopnje še sklenilo, da mora obdolženec plačati sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe z nalogom za plačilo sodne takse.

Zoper takšno sodbo je pritožbo vložil obdolženčev zagovornik, kot navaja, sodbo izpodbija v celoti, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi kršitve materialnih določb ZP-1 in ZVCP-1 ter zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter postopek ustavi.

Pritožba ni utemeljena.

Nosilna misel pritožbenih navedb je v trditvi, da je glede dokaza, zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, podana bistvena kršitev določb postopka, zmotno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabljeno pravo. Iz obdolžilnega predloga, kot navaja pritožba, namreč izhaja, da je obdolženec storil kršitev določb 44. člena ZVCP-1 dne 20.2.2011, iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti pa izhaja, da je bil preizkus alkoholiziranosti obdolženca opravljen dne 22.2.2011. Dva dni kasneje opravljen preizkus alkoholiziranosti ne more imeti nikakršne povezave z inkriminirano kršitvijo prometnih predpisov dne 20.2.2012, saj je vzročna zveza pretrgana, sodba pa ne more nekritično povzemati navedbe obdolžilnega predloga. Iz izreka sodbe izhaja tudi, da naj bi bil obdolženec alkoholiziran dne 20.2.2012, kar naj bi sodišče ugotovilo na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti (tako obrazložitev), iz samega zapisnika v spisu in kopije, ki je priložena k pritožbi pa izhaja, da je bil preizkus alkoholiziranosti opravljen dne 22.2.2012. Glede na dejstvo, da je zapisnik o preizkusu predpisana listina, ki edina ima o tem naravo dokazne listine, ji je v celoti zaupati, saj je tudi podpisana tako s strani policista kot tudi s strani obdolženca in glede na to njene vsebine ni mogoče drugače interpretirati ali njene podatke raztezati na daljše časovno obdobje, saj izkazuje le stopnjo alkoholiziranosti, katere rezultat se spreminja v kratkem časovnem obdobju, v trenutku preizkusa, ne glede na to, kdaj je bila sestavljena (čeprav bi morala biti neposredno v času opravljanja preizkusa). Izpodbijana sodba je, glede na navedeno, obremenjena tako z zmotno ugotovitvijo dejanskega stanja kot tudi s kršitvijo materialnih določb ZP-1 in ZVCP-1 in bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku, zato je po mnenju pritožnika takšna sodba nezakonita.

Pritožnik zgolj z izpostavljanjem, da je na zapisniku o opravljenem preizkusu alkoholiziranosti naveden drugačen datum od tega, ki ga kot datum storitve prekrška navaja sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe, ne more biti uspešen. Res je, da je v skladu z določbo 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami tega zakona javna listina in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, vendar pa to ne pomeni, da sodišče dejanskega stanja prekrška, tudi glede časa storitve, na podlagi presoje vseh dokazov ne bi moglo ugotoviti drugače.

V skladu z določbo drugega odstavka 132. člena ZP-1 se sme sodba o prekršku nanašati samo na osebo, ki je obdolžena, in samo na dejanje, ki je predmet obdolžilnega predloga. V obravnavani zadevi ni dvoma, da se sodba nanaša prav na dejanje, ki se očita obdolžencu in ki je bilo storjeno v časovnih in krajevnih okoliščinah, kot navaja prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu. Ob tem ni nikakršnega dvoma, da sta bila oba prekrška storjena v isti časovnih in krajevnih okoliščinah, zato zgolj napačno zapisan datum v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti ne more privesti do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Obdolženec namreč ne trdi, da bi mu bil odrejen preizkus alkoholiziranosti v razmaku dveh dni še ob kakšni drugi priložnosti. Nasprotno, obdolženi je v svojem zagovoru v katerem se ni strinjal z navedbami obdolžilnega predloga, navajal, da je bil že kaznovan, saj da mu je bil izdan plačilni nalog. Kot pa je ugotovilo sodišče prve stopnje, in tega pritožba ne izpodbija, je iz plačilnega naloga, ki je bil obdolženemu izdan ob obravnavanju prekrškov v izpodbijani sodbi, razvidno, da je bil takrat kaznovan tudi za prekrške po desetem odstavku 135. člena, tretjem odstavku 237. člena in petem odstavku 37. člena ZVCP-1. Gre za prekrške, katerih dejanski stan se ne prekriva s prekrškoma navedenima v obdolžilnem predlogu in sta predmet sodne presoje v izpodbijani sodbi in zgolj še dodatno potrjujejo, da so bila vsa dejanja obdolženca storjena v času tokrat obravnavanih prekrškov, kar je razvidno tudi iz vsebine zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče (priloga A3 spisa). Glede na to, da je v navedenem zapisniku med ukrepi zoper obdolženca naveden tudi alkotest katerega rezultat, ob upoštevanju odstopanja naprave obdolžencu v korist, je prav takšen, kot izhaja tudi iz za obdolženca spornega zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov v zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženi v času prvonavedenega prekrška iz drugega odstavka 44. člena ZVCP-1 vozil motorno vozilo pod vplivom alkohola s koncentracijo 0,63 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, to je toliko, kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe. Ob tem pritožbeno sodišče le pripominja, da je glede na obdolžilnemu predlogu priložene listine razvidno, da je že prekrškovni organ sam ugotovil, da je prišlo do napake v zapisu datuma na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti. Očitno je, da je bil zapisnik (na nepravilen način) popravljen, vendar glede okoliščine, ki takrat sploh ni bila pomembna, niti ni pomembna sedaj, saj je bil obdolženi obravnavan samo enkrat. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva v obravnavani prekrškovni zadevi pravilno in popolno ugotovilo, pri tem pa ni zagrešilo nobene takšne kršitve zaradi katere bi bilo treba v sodbo posegati.

Čeprav pritožba konkretnih navedb glede odločitve o sankcijah nima, jo je višje sodišče na podlagi 165. člena ZP-1 po uradni dolžnosti preizkusilo tudi v tem delu. Ugotovilo je, da sta obdolžencu določeni sankciji v okviru predpisanih, pravilno pa je sodišče prve stopnje uporabilo tudi določbo 27. člena ZP-1 glede izreka enotne sankcije. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so obdolžencu izrečene sankcije primerne teži in okoliščinam prekrška, zato v odločitev o sankcijah, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ni potrebno posegati.

Iz navedenih razlogov je višje sodišče, ob ugotovitvi, da kršitve na katere je treba paziti po uradni dolžnosti niso podane, pritožbo obdolženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Odločitev o naložitvi sodne takse za pritožbo je višje sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 147. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena ZP-1. Pritožniku bo sodna taksa odmerjena z nalogom za plačilo sodne takse sodišča pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji in v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

31.07.2013