VSK sklep PRp 26/2012

Jedro

Zoper sodbo sodišča, s katero je to zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno, pritožba ni dovoljena iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena ZP-1), iz ostalih pritožbenih razlogov pa le v primeru, da bi bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku ali bil izrečen odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi, v vrednosti, ki presega 400,00 EUR. V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od primerov, ki jih zakon taksativno določa, zato je bilo treba kljub danemu pravnemu pouku o dovoljeni pritožbi, ki pa je napačen, storilčevo pritožbo kot nedovoljeno zavreči.

Izrek

Pritožba kršitelja I.C. se kot nedovoljena zavrže.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijano sodbo kot neutemeljeno zavrnilo kršiteljevo zahtevo za sodno varstvo z dne 13.5.2010 zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo občinske uprave z dne 4.5.2010, št. 1. V drugi točki izreka je po uradni dolžnosti odpravilo plačilni nalog za plačilo sodne takse in v zvezi s tem vrnilo zadevo prekrškovnemu organu, da ponovno odloči o sodni taksi z novim plačilnim nalogom. V tretji točki izreka izpodbijane sodbe je kršitelja oprostilo sodne takse za izdajo sodbe. Ob izdaji sodbe mu je dalo tudi pravni pouk, da je zoper sklep dovoljena pritožba na Višje sodišče v Kopru v osmih dneh po vročitvi sodbe.

Kršitelj se je zoper takšno sodbo sodišča prve stopnje pritožil, iz pritožbenih navedb pa je razvidno, da pritožbo vlaga zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Opozarja tudi, da je globo poravnal v skladu s pravnim poukom, v polovični vsoti. Prilaga plačilni nalog, s katerim dokazuje, da je globo plačal.

Višje sodišče je po pregledu zadeve kršiteljevo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo. Okrajno sodišče je v obravnavani zadevi odločalo o vloženi zahtevi za sodno varstvo kršitelja kot instanca prekrškovnemu organu in jo kot neutemeljeno zavrnilo. Glede na določbo prvega odstavka 66. člena ZP-1 je dovoljena pritožba iz vseh razlogov po 154. členu ZP-1 le zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena. V skladu z določbo drugega odstavka navedenega člena pa lahko zoper druge odločbe sodišča prve stopnje upravičenci vložijo pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1, razen glede stroškov postopka, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena ZP-1) ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR. Navedeno pomeni, da zoper sodbo sodišča, s katero je to zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno, pritožba ni dovoljena iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena ZP-1), iz ostalih pritožbenih razlogov pa le v primeru, da bi bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku ali bil izrečen odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi, v vrednosti, ki presega 400,00 EUR. V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od primerov, ki jih zakon taksativno določa, zato je bilo treba kljub danemu pravnemu pouku o dovoljeni pritožbi, ki pa je napačen, storilčevo pritožbo kot nedovoljeno zavreči. Odločitev je višje sodišče sprejelo na podlagi 168. člena v zvezi s prvim odstavkom 163. člena ZP-1, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.

Ker je vložena pritožba posledica napačnega pravnega pouka v izpodbijani sodbi, je višje sodišče ob uporabi določb 147. člena ZP-1 odločilo, da se pritožniku sodna taksa za pritožbo ne določi.

Datum zadnje spremembe:

10.07.2013

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep PRp 75/2020
• VSRS Sklep I Up 55/2018
• VSK sklep PRp 80/2014