VSK sklep CDn 128/2013

Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče ni pojasnilo, zakaj glede na konkretni sklep o izvršbi, ki je bil v tej zadevi podlaga za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, vprašanje njegove pravnomočnosti ni pomembno. Presoditi bi moralo ne le, ali je obvestilu priložena ustrezna zemljiškoknjižna listina temveč tudi, ali je predlagani vpis, kot izhaja iz obvestila, skladen z vsebino listine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn 1 z dne 31.1.2013, s katerim je ta na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Grosupljem In 1 z dne 29.1.2013 dovolila zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke v korist upnikov A. in T., za zavarovanje terjatve v znesku 14.000,00 EUR z dospelostjo 29.1.2013 s pripadki, kot naj bi bilo podrobneje opisano v izreku zaznamovanega sklepa o izvršbi.

Zoper sklep se je pritožila nasprotna udeleženka. Navaja, da se sodišče sploh ni opredelilo do dokaznih predlogov iz ugovora. Tako ni pojasnilo, zakaj ni ugodilo dokaznemu predlogu z zaslišanjem udeleženke in ali je pri odločanju pribavilo in vpogledalo izvršilni spis Okrajnega sodišča v Grosupljem In 1, v sklep o dedovanju istega sodišča D 1 z dne 6.4.2007, v predlog za nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika – dediča dolžnika z dne 26.11.2012 in če sodišče teh dokazov ni izvedlo, zakaj ne. Poleg teh postopkovnih kršitev pritožnica očita tudi zmotno uporabo materialnega prava. Povzema določbo 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), vendar pa navaja, da pri tem ni mogoče spregledati, da tretja in četrta udeleženka postopka v svojem predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika – dediča, nista zahtevali zaznambe sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo kakršnegakoli sklepa o izvršbi, sodišče pa je glede na določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) vezano na predlog stranke in ga ne sme prekoračiti, kot je storilo v konkretnem primeru. Prav tako ne gre spregledati, da iz 40. člena ZZK-1 jasno izhaja, da morajo biti sodne odločbe , na podlagi katerih se zahteva vpis določene pravice, pravnomočne. V konkretnem primeru pa je udeleženka zoper sklep o izvršbi vložila ugovor, prav tako pa še ni pravnomočen sklep o izvršbi In 1 z dne 13.12.2012, saj je zoper ta sklep udeleženka vložila pritožbo, ugovor, predlog za odlog izvršbe in predlog za omejitev izvršbe, vse 21.12.2012. Posledično sodišče vpisa v tej zadevi ne bi smelo dovoliti. Iz previdnosti, kolikor pritožbeno sodišče tem navedbam ne bi sledilo, poudarja, da je sodišče prekoračilo zahtevek, postavljen s strani tretjega in četrtega udeleženca. V postopku In 1 sta v svoji vlogi za nadaljevanje izvršbe zoper dediča zahtevala zaznambo izvršbe v zavarovanje terjatve 14.000,00 EUR brez pripadkov, sodišče pa je dovolilo vpis v zavarovanje tega zneska terjatve skupaj s pripadki. Upoštevaje tretji odstavek 86. člena, tretji odstavek 87. člena ali prvega odstavka 88. člena ZZK-1 ter 16. člen ZZK-1, ki določa, kateri podatki se pri hipoteki vpišejo, je dovoljena vknjižba glavnice skupaj s pripadki več kot očitno nepravilna. Pritožba še poudarja, da se sodišče sploh ni opredelilo do ugovornih navedb v delu, da je udeleženka na podlagi sklepa o dedovanju D 1 z dne 6. 4. 2007, ki ga je priložila ugovoru, pridobila le polovico nepremičnine z ID znakom 1, v posledici bi lahko bila zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke dopustna le do polovice navedene nepremičnine. Zaradi vsega navedenega se odločitev ne da preizkusiti.

Pritožba je utemeljena iz spodaj navedenih razlogov.

Gre za postopek, začet po uradni dolžnosti, zaradi zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke pri uvodoma navedeni nepremičnini, zaznamba pa predstavlja prvo izvršilno dejanje (170. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Ker torej ne gre za predlagalni postopek, so zgrešene pritožbene navedbe o prekoračenem zahtevku upnikov. Sicer pa v tovrstnih postopkih zemljiškoknjižno sodišče presoja obstoj pogojev za zaznambo sklepa o izvršbi, predvidenih v 86. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Ta določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi, pri čemer glede na 88.člena ZZK-1 v primeru, da dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. Na ta člen se je sodišče prve stopnje v tej zadevi tudi sklicevalo in ocenilo, da so glede na obvestilo in citirani sklep izvršilnega sodišča pogoji za vpis izpolnjeni. V razlogih je navedlo, da ugovor, češ da sklep o izvršbi ni pravnomočen, nima vpliva in da se zemljiškoknjižno sodišče tudi v samo vsebino sklepa ne vmešava. Taki razlogi preizkusa ne omogočajo.

Z vidika pravil ne drži vedno, da ni pomembno, če sklep o izvršbi ni pravnomočen. Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, se posreduje zemljiškoknjižnemu sodišču za njegovo zaznambo v zemljiški knjigi takoj ob njegovi izdaji, v kolikor pa je ta izdan na podlagi verodostojne listine, pa šele po njegovi pravnomočnosti (tako izhaja iz določb tretjega in četrtega odstavka 45. člena ZIZ). Lahko pa pride tudi do situacije, da je s sklepom izvršilnega sodišča dovoljena izvršba na dolžnikovo nepremičnino kot novo izvršilno sredstvo. Tak sklep, četudi je izdan v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, izvršilno sodišče pravilno pošlje zemljiškoknjižnemu še pred pravnomočnostjo, če je hkrati izkazano, da je izvršba z novim sredstvom oz. nepremičninska izvršba dovoljena na podlagi že pravnomočnega dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (ki dejansko predstavlja izvršilni naslov). Sodišče prve stopnje kljub ugovoru v tej smeri ni pojasnilo, zakaj meni, da glede na konkretni sklep, ki je ponujen kot podlaga za vpis, vprašanje pravnomočnosti ni pomembno in se do sklepa izvršilnega sodišča ni ustrezno opredelilo. Izpodbijani sklep ima zato pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti. Ob tem pa je jasno, da mora biti zemljiškoknjižno sodišče pozorno na vsebino sklepa pri preizkusu pogojev za dovolitev vpisa v smislu 148. člena ZZK-1, pri čemer mora ugotavljati, ali listina, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis. Ker mora v primeru dovolitve zaznambe izvršbe v tovrstnih zadevah sodišče po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke, mora biti hkrati pozorno še na določbo 16. člena ZZK-1, ki določa, kako oz. s katerimi podatki se vpisuje hipoteka. Vpis je torej dolžno opraviti, če so izpolnjeni pogoji, ki jih ZZK-1 predpisuje za dovolitev konkretnega vpisa in vpis (oziroma relevantni podatki za vpis) mora(jo) tudi po vsebini ustrezati vsebini listin. V konkretnem primeru sklepu o izvršbi z ustreznimi podatki, ki jih terja zakon. Zato tudi ni jasno, kaj je zemljiškoknjižno sodišče mislilo z nadaljnjo neobrazloženo trditvijo v izpodbijanem sklepu, da se mu v samo vsebino sklepa ni treba vmešavati. Presoditi bi moralo ne le, ali je obvestilu priložena ustrezna zemljiškoknjižna listina temveč tudi, ali je predlagani vpis, kot izhaja iz obvestila, skladen z vsebino listine.

Ugotovljene postopkovne kršitve so terjale razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje (peta točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Glede na naravo kršitev se pritožbeno sodišče z vsebinsko pravilnostjo odločitve ni moglo ukvarjati. V novem postopku bo morala zemljiškoknjižna sodnica paziti na to, da kršitev ne bo ponovila in se opredeliti do vseh relevantnih ugovornih navedb. Upoštevaje še relevantne zakonske določbe bo morala biti posebej pozorna na to, da je bila v obvestilu terjatev opredeljena z zneskom 14.000,00 EUR, z datumom dospelosti 29.1.2013 in z dodatnim opisom, da je hipoteka ustanovljena v zavarovanje terjatve 14.000,00 EUR s pripadki, ki je podrobneje opisana v izreku sklepa o izvršbi; medtem ko je kot podlaga za vpis v obvestilu naveden sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem In 1 z dne 29.1.2013, ki vsebuje izrek: „Izvršba, dovoljena s sklepom In 1 z dne 13.12.2012, se opravi tudi na dolžničino nepremičnino z ID znakom 1 in sicer z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitvijo vrednosti navedene nepremičnine in z njeno prodajo ter s poplačilom upnic iz dobljenega zneska.“ Obvestilu je sicer priložen tudi sklep In 1 z dne 13. 12. 2012, s katerim je med drugim odločeno, da se predhodno prekinjeni postopek nadaljuje in da se dovoli predlagano izvršbo s tem, da se izvršba na dolžničina denarna sredstva na računih za plačilni promet opravi po pravnomočnosti tega sklepa. Tudi do pomena tega sklepa se bo morala sodnica opredeliti, saj se nanj kot na sklep o dovolitvi izvršbe izvršilno sodišče samo sklicuje v sklepu z dne 29.1.2013 (s katerim je dovolilo izvršbo še na sporno nepremičnino) in je kot rečeno priložen obvestilu ter glede njega ugovor (nepravnomočnosti) nenazadnje podaja nasprotna udeleženka. Ker je v njem (med drugim) odločeno o nadaljevanju izvršilnega postopka, pritožnica pa je že v ugovoru navedla, da je sklep izpodbijala ter upoštevaje, da je zaznamba izvršbe prvo izvršilno dejanje v nepremičninski izvršbi, se bo morala sodnica opredeliti do sklepa tudi z vidika vpliva vložitve pravnega sredstva zoper sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka.

Datum zadnje spremembe:

21.06.2013

Podobni dokumenti:

• VSK sklep CDn 154/2013
• VSL sklep I Cp 923/2007
• VSK sklep CDn 146/2013