VSK sodba PRp 49/2012

Jedro

Preverjanje psihofizičnega stanja opredeljuje ZVCP v določbah 132. člena. V njih med sredstvi in napravami za ugotavljanje alkohola navaja tudi indikator alkohola v izdihanem zraku, če se udeleženec cestnega prometa, ki takšen preizkus opravi, z rezultatom strinja. Le v primeru, da voznik odkloni podpis zapisnika ali oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled.

Izrek

Pritožba obdolženega K.E. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi je kot stroške pritožbenega postopka dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi K.E. odgovoren za prekršek po določbi petega odstavka 130. člena ZVCP-1 in mu na podlagi določbe d) točke četrtega odstavka in petega odstavka 130. člena ZVCP-1 izreklo globo 1.000,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk, za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B. Na podlagi 112. člena Zakona o prekrških (ZP-1) je obdolžencu čas, ko je bil pridržan pred izdajo sodbe o prekršku dne 19.5.2011 od 00.10 ure do 10.56 ure vštelo v globo kot 20,00 EUR globe. Obdolžencu je na njegov predlog tudi dovolilo, da globo plača v petih mesečnih obrokih po 196,00 EUR. Sklenilo je še, da mora obdolženi plačati sodno takso, ki bo odmerjena naknadno s plačilnim nalogom.

Zoper sodbo je obdolženi vložil pritožbo, kot navaja, iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi izpodbija pravilnost ugotovljene količine alkohola v izdihanem zraku, ker je bila ugotovljena z elektronskim alkoskopom, ki je zgolj indikator za ugotavljanje količine alkohola v izdihanem zraku. Meni, da je bila količina alkohola v krvi manjša, kot je navedena, kot posledica pa je previsoka tudi odrejena kazen in višina točk. Sodišče bi tudi moralo upoštevati obdolženčevo socialno stanje, saj je zaradi invalidnosti zaposlen le za 4 ure, pa še to ne redno, temu primerno pa tudi višina dohodkov ne zadostuje niti za dostojno življenje. Zato obdolženi prosi za ponovno presojo višine globe in za omilitev le-te. Meni, da bodo že storjena napaka in posledice nanj vplivali in dosegli vzgojni namen. Pritožbi prilaga plačilno listo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede ugotovljene količine alkohola v organizmu obdolženega. Res je sicer, da je bila obdolžencu koncentracija alkohola v litru izdihanega zraka ugotovljena na podlagi rezultata z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, vendar to ne pomeni, da je tako dobljeni rezultat preizkusa nezakonit. Preverjanje psihofizičnega stanja opredeljuje ZVCP v določbah 132. člena. V njih med sredstvi in napravami za ugotavljanje alkohola navaja tudi indikator alkohola v izdihanem zraku, če se udeleženec cestnega prometa, ki takšen preizkus opravi, z rezultatom strinja. Le v primeru, da voznik odkloni podpis zapisnika ali oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti v obravnavani zadevi (priloga A1 spisa) je razvidno, da je bil preizkus alkoholiziranosti pravilno opravljen, rezultat je bil ugotovljen v prisotnosti obdolženca, ta se je z njim strinjal in nanj ni imel pripomb, zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti pa je tudi podpisal. V skladu z določbo prvega odstavka 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami tega zakona, javna listina in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim bi obdolženi dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Kot pa je bilo že povedano, obdolženi na zapisnik in tudi na sam postopek ni imel nikakršnih pripomb, zato tudi pritožbeno sodišče nima pomislekov glede poteka in vsebine dejanja postopka preizkusa alkoholiziranosti. Ob tem le dodaja, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi možno odstopanje naprave (+ - 0,05 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), kar je obdolžencu v korist. Glede na ugotovljeno koncentracijo alkohola v litru izdihanega zraka (najmanj 0,82 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) pritožbeno sodišče tudi nima pomislekov glede odločitve sodišča prve stopnje o sankciji. Obdolžencu je bila namreč izrečena globa, ki le malo presega spodnjo mejo predpisane že pri koncentraciji več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. ZVCP-1 namreč predpisuje izrek globe v znesku najmanj 950,00 EUR do največ 5.000,00 EUR (1. alineja drugega odstavka 17. člena ZP-1), to pa je obdolženi precej presegel. Prav tako ZVCP-1 v petem odstavku 130. člena določa, da se vozniku, ki ima več kot 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, poleg globe izreče tudi 18 kazenskih točk. Ker obdolženi ne navaja nobene takšne okoliščine, ki bi utemeljevala drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje glede sankcij, višje sodišče tudi v tem delu sodbe sodišča prve stopnje ni spreminjalo. Ugotavlja namreč, da je sodišče sledilo tudi obdolženčevemu predlogu za obročno plačilo globe in mu dovolilo, da jo plača v petih mesečnih obrokih. Prav tako glede izrečenega števila kazenskih točk pritožbeno sodišče ugotavlja, da zgolj navedba, da obdolženi prevozno sredstvo potrebuje, ne narekuje drugačne odločitve. K temu le dodaja, da bo obdolženi, ko mu bo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja s posebnim sklepom sodišča po pravnomočnosti takšnega sklepa, lahko predlagal odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu z določbami 202.d člena ZP-1, o čemer bo ob izdaji sklepa tudi poučen. Kot je bil obdolženi že poučen z izpodbijano sodbo, pa lahko, če zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo globe ne more plačati, predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.

Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče, potem, ko je še ugotovilo, da tudi niso podane kršitve na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1), obdolženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Odločitev o naložitvi sodne takse za pritožbo je višje sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 147. člena in prvega odstavka 144. člena ZP-1. Obdolžencu bo sodna taksa odmerjena s posebnim plačilnim nalogom sodišča pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

12.03.2013

Podobni dokumenti:

• VSM sklep PRp 187/2007
• VSM sodba in sklep PRp 684/2006
• VSC Sodba PRp 126/2021