<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba PRp 204/2009

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2009:PRP.204.2009
Evidenčna številka:VSK0004495
Datum odločbe:08.09.2009
Senat, sodnik posameznik:
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:postopek o prekršku - zagovor obdolženca - zaslišanje obdolženca - vabilo obdolžencu - izostanek - zdravniško potrdilo - dokazni predlog - nova dejstva in dokazi

Jedro

Odziv obdolženca na vabilo sodišča zaradi zagovora, kot tudi navzočnost ob zaslišanju prič, bi morala biti v obdolženčevem interesu. Sodišče ga je namreč že v vabilu obvestilo, da glede na ostale dokaze ocenjuje, da njegovo neposredno zaslišanje ni potrebno, oziroma da bo izdalo sodbo, če se na zaslišanje neopravičeno ne bo odzval, brez njegovega zaslišanja. Ocena opravičenosti izostankov z narokov je v izključni pristojnosti sodnika, ki vodi sodni postopek. Glede na to, da obdolženi kljub pozivom sodišča ni predložil zdravniških potrdil, ki bi dokazovala, da se zaslišanj ni udeležil iz upravičenih razlogov, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je sodbo izdalo brez obdolženčevega zaslišanja pravilna.

Izrek

Pritožba obdolženega F. Ž. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi F. Ž. odgovoren za prekršek po določbi enajstega odstavka 132. čl. ZVCP-1. Na podlagi iste zakonske določbe mu je bila izrečena globa 501,00 EUR in stranski sankciji 18 kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel obdolženi dovoljenje, ko je storil prekršek s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Sodišče prve stopnje je še sklenilo, da mora obdolženi plačati sodno takso, ki bo odmerjena naknadno s plačilnim nalogom.

Proti takšni sodbi je pritožbo vložila obdolženčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve pravil postopka o prekršku ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izvede postopek zaslišanja obdolženca in zoper obdolženega postopek o prekršku ustavi.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dokazno oceno sprejelo v skladu z določbami 133. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), kar pomeni, da je vestno pretehtalo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi ter na podlagi takšne presoje sprejelo pravilne zaključke. Pri tem tudi ni bila zagrešena nobena bistvena kršitev določb postopka o prekršku, niti niso bile v škodo obdolženca kršene materialne določbe ZP-1 ali ZVCP-1.

V pritožbi očitana kršitev določb 3. tč. prvega odstavka 155. čl. ZP-1 ter določbe 69. čl. ZP-1 ni podana. Obdolženi že za devetega julija 2008, ko je bil vabljen na zaslišanje po zaprošenem sodišču, zdravniškega potrdila ni dostavil, čeprav je sodišče sledilo njegovemu obvestilu, da se zaradi zdravstvenih težav vabilu ne bo odzval, ob tem, da je obdolženi sam navedel, da bo bolniški list poslal naknadno. Tega ni storil, kljub temu, da je bil z vabilom na zaslišanje, ki je bilo določeno na dan 12. septembra 2008, posebej opozorjen, da mora s seboj prinesti zdravniško potrdilo oziroma bolniški list. Na navedeno vabilo se je odzval le z zahtevo, da ga zasliši sodišče, ki vodi postopek o prekršku. Tudi na vabilo krajevno pristojnega sodišča za dne 5. novembra 2008 zdravniškega potrdila ni dostavil, čeprav ga je sodišče izrecno opozorilo, da bo v primeru, da se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil, sodišče v skladu z drugim odstavkom 115. čl. ZP-1 izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja, ker je ocenilo, da njegovo zaslišanje za pravilno odločitev ni nujno. Obdolženi se je na navedeno vabilo odzval enako kot na vabilo za dne 9. julija 2008 (zaprošenemu sodišču), s prošnjo, da mu sodišče izostanek opraviči zaradi zdravstvenih težav in z obljubo, da bo bolniški list poslal naknadno, ko bo zaključil z bolniškim staležem in ga bo dobil izpolnjenega od zdravnika. Glede na to, da obdolženec potrdila o opravičeni odsotnosti z zaslišanja ni dostavil, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo takšno obdolženčevo ravnanje kot namerno zavlačevanje postopka in nadaljevalo s postopkom, ne da bi obdolženca ponovno vabilo na zaslišanje zaradi zagovora. Takšnemu zaključku v prid govori tudi nadaljnje ravnanje obdolženca in zagovornice, saj se kljub prejetemu obvestilu nista udeležila zaslišanja prič, zagovornica pa je šele 15. januarja 2009 poslala zdravniško potrdilo, ki po svoji vsebini ne opravičuje obdolženčeve odsotnosti z zaslišanja na sodišču.

Odziv obdolženca na vabilo sodišča zaradi zagovora, kot tudi navzočnost ob zaslišanju prič, bi morala biti v obdolženčevem interesu. Sodišče ga je namreč že v vabilu obvestilo, da glede na ostale dokaze ocenjuje, da njegovo neposredno zaslišanje ni potrebno, oziroma da bo izdalo sodbo, če se na zaslišanje neopravičeno ne bo odzval, brez njegovega zaslišanja. Ocena opravičenosti izostankov z narokov je v izključni pristojnosti sodnika, ki vodi sodni postopek. Glede na to, da obdolženi kljub pozivom sodišča ni predložil zdravniških potrdil, ki bi dokazovala, da se zaslišanj ni udeležil iz upravičenih razlogov, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je sodbo izdalo brez obdolženčevega zaslišanja pravilna. Obdolženčeva pravica do zagovora bi bila kršena le v primeru, da ne bi bil zaslišan iz razlogov na strani sodišča, kot pa se je izkazalo, se obdolženi zaslišanja ni udeležil iz razlogov, ki jih je zakrivil sam.

Ostalih pritožbenih navedb, v katerih obdolženčeva zagovornica navaja, da je imel obdolženi „namen v svojem zagovoru pojasniti vse okoliščine v zvezi z očitanim prekrškom, ter predlagati zaslišanje prič, to je oseb, ki so bile z obdolženim v vozilu v kritičnem času“ ter da bi obdolženi tudi pojasnil, „da mu policist nikoli ni odredil preizkusa alkoholiziranosti, kar bi potrdile vse priče“ ni mogoče preizkusiti, saj niso konkretizirane, v skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 pa tudi prepozne. Po navedeni zakonski določbi mora namreč pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov pritožnik verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Ko se sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazovala; ko se sklicuje na nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih s temi dokazi želi dokazati. Tega pa obdolženi ni izkazal.

Glede na navedeno je višje sodišče, ob ugotovitvi, da tudi niso bile zagrešene kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. čl. ZP-1), neutemeljeno obdolženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. čl. ZP-1).

Ker s pritožbo ni uspel, je višje sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 147. čl. ZP-1 sklenilo, da mora obdolženi kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifnih št. 8111, 8114 in 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o prekrških (uradno prečiščeno besedilo) (2006) - ZP-1-UPB3 - člen 114, 115, 115/2, 157, 157/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.08.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ3NTY4